13.1 C
Ljubljana
četrtek, 28 septembra, 2023

V novi številki revije Demokraciji preberite: Interpelacija ter protest proti Golobovi vladi; Rdeča sporočila s Čebin; Razkrinkane laži Mojce Pašek Šetinc; Socialistični mit o 1. maju; Intervjuji: ddr. Marija Stanonik, Blaž Babič in Borut Florjančič

Piše: G. B.

V novi številki Demokracije, ki bo zaradi 27. aprila v prodaji že dan prej, pišemo o tem, kar smo dobili leto dni po lanskih parlamentarnih volitvah. Nismo dobili le vlade, ki brez sramu časti totalitarno preteklost, ampak zavržne prakse totalitarnega režima tudi v praksi uresničuje. Pišemo o tem, kaj je dejansko proslavljala ministrica za kulturo Asta Vrečko na Čebinah, pa tudi o tem, zakaj je prvi maj kot praznik dela dejansko mit. Pišemo tudi o nedavni interpelaciji proti Golobovi vladi, pa tudi o protestu, ki je potekal na Trgu republike. Razgaljamo tudi neuresničene obljube, ki jih je dal Robert Golob pred letom dni, pa tudi o lažeh, ki jih je javno izrekla poslanka vladajoče stranke Mojca Pašek Šetinc.

V Državnem zboru Republike Slovenije so pretekli teden opravili razpravo o delu in odgovornosti vlade Roberta Goloba, na Trgu republike pa je na ploščadi pred državnim zborom potekal shod »Za Slovenijo in resnico«. Shod je potekal v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, pridružila se jim je tudi Slovenska demokratska stranka. Na shodu so državljani odločno izrazili svoje nestrinjanje z rušenjem temeljev slovenske enotnosti in državnosti. Razprava o delu in odgovornosti vlade pa je potekala na pobudo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS).

Zakaj je bila razprava nujna, je v uvodu seje predstavil predsednik SDS Janez Janša. Po 14-urni razpravi pa je dejal, da je bila interpelacija koristna. Največ časa za razpravo je sicer izkoristila koalicija, Janša pa je izrazil upanje, »da bo kaj zaleglo. Da vlada ne bo več povzročala zmede in dajala praznih obljub«»Od nje pričakujemo bolj resen odnos,« je bil jasen Janez Janša. Predsednik SDS je že ob vložitvi interpelacije 4. marca dejal, da je slednja poskus klica k razumu, saj Golobova vlada z ukrepi spodjeda temelje slovenske države. Po opravljeni razpravi pa se je razkrilo, da je vladna stran interpelacijo izrabila za laži in hvalisanje s tujim delom. Že takrat je tudi pojasnil, da gre samo za razpravo o konkretnih vprašanjih in problematiki, ki bi »odločevalce soočili s posledicami njihovih ravnanj«. V SDS so zelo kritični tudi do ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in Urada za demografijo.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!

V novi številki Demokracije še preberite:

Zaudarjajoče in zatohle vonjave s Čebin

Najprej smo mislili, da je to prvoaprilska šala, a ni bila: prejšnji teden, natančneje v ponedeljek, 17. aprila, zvečer se je namreč ministrica za kulturo in vidna članica Levice Asta Vrečko udeležila proslave ob 86. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije na Čebinah nad Trbovljami. Na tej proslavi, ki jo sicer organizirata krajevni odbor združenja borcev za vrednote NOB iz Trbovelj in tamkajšnji krajevni odbor Levice, je ministrica nastopila kot slavnostna govornica. V dogodek je bilo vključeno tudi Turistično društvo Trbovlje, ki je organiziralo pohod z baklami, iz Trbovelj pa je na kraj dogodka, kjer se je proslava začela s petjem »Internacionale«, vozil brezplačni (!) avtobus.  Očitno je Vrečkova na slavljenju KPS (ki je, mimogrede, po vseh človeških merilih teroristična organizacija) nastopila vsaj s tiho privolitvijo vlade in njenega predsednika Roberta Goloba, sicer velikega »borca proti fašizmu« in lovca na (davkoplačevalski) denar. Kaj točno je povedala, ni znano, saj niti Levica na svoji spletni strani ni objavila nič o samem dogodku (razen vabila). Vabilo je bilo objavljeno še na spletni strani Radia Študent (kot dogodek s področja kulture).

Peter Jančič: Leto obljub Roberta Goloba

Cena hrane v trgovinah se je znižala za četrtino, inflacija je nižja kot v vseh sosednjih državah, je ta teden o uspehih svoje vlade v državnem zboru začudeno opozicijo prepričeval premier Robert Golob in javnosti potem še sporočil, da po novem ne bodo več obljubljali, kaj bodo storili. Poslej bodo le še delali. Od velikopoteznih obljub reform v prvem letu ni bilo veliko rezultata. Edina resna reforma je bila, da Zoran Janković še naprej gradi kanalizacijski vod čez območje pitne vode. Ko je šlo za druge reforme, pa se vse bolj širi prepričanje, da še vladajoči ne vedo, kaj bi radi. Pač nova stranka, ki je iz nič prišla na oblast in se še uči, kaj je sploh politika, zaradi česar so vedno težave. Trditve o nižjih cenah hrane in nizki inflaciji v primerjavi s sosedi je v parlamentu Janez Janša, ki je razpravo o delu vlade leto po volitvah zahteval, razblinil.

Socialistični mit o 1. maju

Pisalo se je leto 1941 in bil je predvečer 1. maja. Po Evropi je divjala vojna, nacionalsocialistična Nemčija in boljševistična Rusija sta bili še zaveznici, zato so slovenski komunisti in nacionalsocialisti praznovali skupaj, kar je logično; prvi maj je socialistični praznik, tako nacionalsocialisti kot komunisti pa imajo svoje korenine v marksistični ideologiji, ki prezira kapitalizem. Zgodbe, ki so jih okoli 1. maja spletle vse tri totalitarne ideologije 20. stoletja, so mit. Gre za enega najbolj trdovratnih mitov, ki se je prijel predvsem s pomočjo socialističnih sindikatov, vanj pa z indoktrinacijo skozi izobraževalni sistem verjame celo večina desničarskih (konservativnih) intelektualcev. Resnica je kakopak drugačna. Skozi desetletja so ustvarili mit, da so sindikati, ki so imeli zaledje v socialističnih delavskih strankah, ideološko pa so se napajali pri Karlu Marxu (ironično je, da ta človek nikoli v življenju ni delal in je živel na račun družine Engels, tudi umrl je zaradi preobjedenosti), pred 130 leti dosegli največjo zmago v zgodovini.

Razkrite laži Mojce Pašek Šetinc o tedniku Demokracija!

Preiskovalna parlamentarna komisija, ki jo vodi razvpita Mojca Šetinc Pašek, poslanka stranke Gibanje Svoboda, preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, v njej pa poleg Golobovih poslancev sodelujejo tudi poslanci Levice in SD. Prejšnji teden so sklicali novinarsko konferenco, na kateri je Šetinc Paškova pompozno navedla nekatere domnevno ugotovljene nepravilnosti, ki naj bi jih bili v komisiji v okviru svojih zasliševanj ugotovili doslej. Šetinc Paškova na novinarski konferenci imen ni izpostavila, je pa Bojan Požar, lastnik spletnega portala pozareport.si, konec prejšnjega tedna razkril, da je Šetinc Paškova tajno prijavila njega in podjetje, ki izdaja ta portal. Izpostavil je, da gre za »eklatantno in brutalno politično zlorabo državnega zbora in finančne uprave za ustrahovanje in utišanje kritičnega medija« ter konkretnega novinarja. Dan pozneje pa je Požar še razkril, da za tem stojita tudi Robert Golob in njegova svetovalka Vesna Vuković. Golob vse jemlje osebno resno, »smrtno sovraži Požarja in je noro maščevalen«.

Forum Sao Paulo deluje še naprej: z novo »demokracijo« do »novega svetovnega reda«

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je prejšnji teden mudil na turneji v Združenih državah Amerike. Tam je imel govor na sedežu Organizacije združenih narodov (OZN) in Organizacije ameriških držav (OAS), obisk pa je sklenil še z dvostranskim srečanjem z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Ob velikemu poudarku na okoljevarstvenih vprašanjih pa je največ pozornosti vseeno vzelo njegovo zagovarjanje latinskoameriških diktatorskih kolegov. Nekdanji pripadnik marksistične gverilske milice M-19, ki je imela vezi tudi s kartelom zloglasnega narkošefa Pabla Escobarja, je med govorom na plenarnem zasedanju OAS pozval k vzpostavitvi novega mednarodnega demokratičnega projekta, ki pa bi očitno stremel k vključevanju nedemokratičnih sistemov v mednarodni prostor.

Intervjuji: ddr. Marija Stanonik, Blaž Babič in Borut Florjančič

»Ni pomembno, katera politična opcija ustanovi Muzej slovenske osamosvojitve, saj gre za slovensko identiteto, za katero nam mora biti vsem mar,« je v pogovoru za Demokracijo povedala dvojna doktorica znanosti (literarne in teološke) Marija Stanonik, ki ima za seboj velik opus pri zbiranju, urejanju in izdajah publikacij o slovenskem pesništvu, pri čemer piše tudi o zamolčanih avtorjih. »Da pa se Slovenci ne zmoremo nič naučiti iz naše tragične zgodovine, še zmeraj ne morem sprejeti,« je med drugim dejala. Pravnik ter civilnodružbeni aktivist Blaž Babič pa je spregovoril o kazenski ovadbi proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću zaradi »drekovoda« C0, pri čemer je dejal, da so Nika Kovač in še nekateri »podobni majskim hroščem – ta izraz se je uporabljal za tiste, ki so prisopihali v partizane, ko so bili zmagovalci že znani«. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pa je spregovoril o dilemah našega kmetijstva, saj je kmet »najšibkejši člen v verigi, je pa najbolj nujen, ker brez kmeta ni verige«.

V novi številki Demokracije si lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Lea Kalc Furlanič, Vida Kocjan, Mitja Iršič, Edvard Kadič, Janez Juhant, Keith Miles, Peter Marko Tase in Matevž Tomšič.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

(Foto: Demokracija)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine