Piše: Ž. K. (Nova24tv)
V Kočevskem rogu je danes potekala tradicionalna spominska slovesnost v spomin na žrtve povojnega revolucionarnega nasilja. Dogodek je bil letos prvič pripravljen neposredno ob breznu pod Macesnovo gorico, enem največjih in najbolj pretresljivih morišč iz obdobja po koncu druge svetovne vojne, kjer so doslej izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu. Predsednica države Nataša Pirc Musar se žalne slovesnosti ni udeležila.
Spominsko mašo je daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, kulturni program pa je zaznamoval nagovor prof. ddr. Klemna Jakliča, nekdanjega sodnika Ustavnega sodišča. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša skupaj s predstavniki političnega in družbenega življenja.
Saje je na slovesnosti povedal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika “najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja”. Pozdarvil je zadnja prizadevanja, da se pobite dokončno pokoplje. “Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina,” je izrazil.
V svojem govoru je Jaklič opozoril, da povojni poboji niso bili posledica kaotičnih povojnih razmer, temveč del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki in vsemi, ki so jih nosilci nove oblasti dojemali kot oviro pri utrjevanju komunističnega režima. Med prvimi žrtvami so bili po njegovih besedah vodilni predstavniki družbe, izobraženci, duhovniki in vojaški poveljniki, nasilje pa se je nato razširilo na širši krog ljudi, poroča Moja Dolenjska.
“Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor,” je povedal..
In še: “Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine.”
Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru poudaril pomen spoštljivega odnosa do vseh žrtev totalitarnih režimov. Po njegovih besedah si umrli zaslužijo dostojen pokop, slovenska družba pa jasno obsodbo vseh zločinov, ne glede na ideološko ali politično ozadje njihovih storilcev.
Kočevski rog že desetletja predstavlja enega najmočnejših simbolov povojnega trpljenja na Slovenskem. Številna prikrita grobišča, množični poboji brez sodnih postopkov in dolga leta zamolčevanja teh dogodkov ostajajo del zgodovinske dediščine, ki še vedno odpira vprašanja spomina, odgovornosti in sprave.
Udeleženci slovesnosti so poudarjali, da namen ohranjanja spomina ni obujanje zamer, temveč opozorilo prihodnjim generacijam. Le poznavanje zgodovinskih dejstev in spoštovanje dostojanstva žrtev lahko po njihovem prepričanju preprečita ponavljanje podobnih tragedij.
Med navzočimi so bili številni predstavniki političnih strank SDS in NSi, med njimi Aleš Hojs, Alenka Jeraj, Jože Tanko, Helena Jaklitsch, Jernej Vrtovec, Iva Dimic, Janez Žakelj, David Tomažin in Maša Brulj. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik Nove slovenske zaveze Matija Ogrin, ljubljanski nadškof Anton Jamnik ter številni svojci žrtev in drugi obiskovalci.
Pozornost dela udeležencev je pritegnila odsotnost predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se slovesnosti ni udeležila.
