Številke so grozljive, statistika neizprosna. Med letoma 1998 in 2016 je bilo v okolici Salonita Anhovo priznanih 2.831 primerov azbestnih bolezni, kar je posledica proizvodnje azbesta, ki je bila sicer ukinjena leta 1996. A nova dejavnost sosežiga odpadkov je še zahrbtnejša.Številke so grozljive, statistika neizprosna. Med letoma 1998 in 2016 je bilo v okolici Salonita Anhovo priznanih 2.831 primerov azbestnih bolezni, kar je posledica proizvodnje azbesta, ki je bila sicer ukinjena leta 1996. A nova dejavnost sosežiga odpadkov je še zahrbtnejša.
Kanal ob Soči je naselje ob levem bregu »hčere planin«. Ima dobrih tisoč prebivalcev. Na njegovem obrobju, gledano proti Anhovemu, je s cipresami obdano pokopališče s kapelo sv. Ane. Koliko je grobov, kamor so pokopali može, žene in otroke, ki so pomrli zaradi smrtonosnega azbesta, ne ve nihče. Podobno je na pokopališču v Desklah. Kraj zadnjega počitka je ob cerkvi sv. Jurija. Nad krajem je nekoliko dvignjena tovarna Salonit. Tam številni grobovi z letnicami smrti v zadnjih 15 ali 20 letih pričajo, da je azbestoza kosila med mladimi in starimi.
Zastrašujoči podatki o azbestoziKlinični inštitut medicine dela, prometa in športa je pred dobrima dvema letoma objavil podatek o priznanih azbestnih bolezni v letih od 1998 do 2016. Kot posledica proizvodnje azbesta v Salonitu je bilo zabeleženo 500 primerov azbestoze (90 odstotkov vseh slovenskih primerov), 1.773 plevralnih plakov (95 odstotkov), 128 mezotelioma (68 odstotkov) in 65 primerov pljučnega raka (88 odstotkov vseh slovenskih primerov). Tudi zato je Društvo EKO Anhovo na pokopališče v Kanalu junija leta 2016 postavilo spominsko znamenje iz kamna, na katerem je vklesano: »Poklon žrtvam azbesta in opomin okoljskemu onesnaževalcu. Tu smo mi doma.« Še prej se je veliko ljudi do pokopališča sprehodilo iz propadajočega dela vasi Anhovo mimo Gorenjega Polja, Krstenice in Gorenje vasi. Pot ni bila naključna. Šla je skozi vasi, ki ležijo tik ob Salonitu Anhovo in katerih prebivalce je načelo zdravje, mnogi so preprosto umrli. Ampak to še ni najhujše. Strokovnjaki pravijo, da zgodba o azbestozi ni končana.
(Celoten članek si preberite v reviji Demokracija.)
Podpišite peticijo v podporo zdravnikom, ki opozarjajo na okoljsko problematiko, predvsem problem Salonita Anhovo
“Zdravniki in zobozdravniki širše Goriške regije so na odgovorne odločevalce naslovili poziv k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike in opozorilo glede potencialnih vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi v srednji Soški dolini.
Poziv je na seji dne 9.1.2020 podprla tudi Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije, najvišji, 90-članski organ poklicne organizacije zdravnikov in zobozdravnikov. Do danes ga je podpisalo preko 300 zdravnikov in zobozdravnikov iz vse Slovenije, izrazi podpore pa še prihajajo. Zdravniki in Zbornica bodo poziv 5.2.2020 tudi uradno predali ministru za okolje in prostor ter ministru za zdravje.”
