Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o tem, kako Golobova vlada oz. koalicija kljub poplavam še vedno obilno financira izbrane nevladne organizacije, ki so omenjeni koaliciji pomagale priti na oblast. To se bo v kratkem občutilo tudi v naših denarnicah, saj se vlada ne namerava odpovedati financiranju svoje paravojske, zato pa namerava uvajati nove davke, s katerimi naj bi se financirala obnova Slovenije po poplavah. Že zdaj pa je jasno, da je organizacija sanacije katastrofalna in da pomoč zaostaja. Objavljamo tudi poročilo o manipulacijah levičarskega portala Oštro, ki je želel diskreditirati naš medij in tudi Nova24TV. Pišemo tudi o veliki vrnitvi nekdanjega šolskega ministra Slavka Gabra, ki naj bi poskrbel za ideološko čiščenje šolstva.
Po avgustovskih poplavah dobrodelnost slovenskih državljanov in podjetij ne pozna meja. S poplavljenih območij pa prebivalci poročajo, da še vedno niso prejeli obljubljene pomoči države. Z delom in s finančno pomočjo (donacijo) jim pomagajo posamezniki, s hrano in z oblekami pa Karitas in Rdeči križ Slovenije. A tudi ti samo s tistim, kar so prek donacij prejeli od posameznikov, podjetij in ustanov, tudi iz tujine. Obljubljenega denarja države niso prejele niti občine, in kot kaže, niti gasilska društva. Gasilci iz Prevalj so konec avgusta, skoraj mesec dni po poplavah, objavili, da imajo v gasilskem domu le še kakšno črpalko, lopate in samokolnice. Oprema iz zadnjih intervencij je uničena, črpalk, cevi in agregatov jim ni nihče nadomestil. Nimajo niti navodil kako naprej. Na tak način pa ne morejo delovati.
V začetku avgusta so bili v nekaterih medijih objavljeni prispevki z neresnično vsebino, in sicer, »da je za to, da občine Mozirje, Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Solčava, Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje, Kamnik, Mengeš in Domžale ne bodo dobile denarja EU za boj proti poplavam odgovorna vlada, ki jo je vodil Janez Janša«. Zamolčali pa so, da je vlada Roberta Goloba 10. julija 2023 potrdila spremembe Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), s katerim je evropska sredstva za zaščito pred poplavami znižala z 280 na 120 milijonov evrov. To pa je razlog, zakaj občine ne dobijo denarja, da bi ga lahko med drugim namenile gasilcem. V SDS so takrat pojasnili, da gre s takimi objavami samo za preusmerjanje pozornosti od napačne odločitve vlade.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Levičarski portal Oštro seje semena diskreditacije
Delo Anuške Zavrl Delić slovenska javnost velikokrat ocenjuje za zelo kritično in nekredibilno. Nekateri uporabniki so ji očitali, da svoje frustracije in omadeževanje Slovenije v tujini izvaja v eni od »neodvisnih« novinarskih organizacij, ki jih financira zloglasni George Soros. Tako je v polemiki glede svoje neodvisnosti enemu od uporabnikov omrežja Twitter (zdaj X) zapisala, da »bluzi kot vedno«. Na njene besede se je kritično odzval Alojz Kovšca, takratni predsednik Državnega sveta RS. Zapisal je: »A lahko tudi jaz rečem vam: Bluzite, kot po navadi, ne da bi me ovadili ‘mednarodnim organizacijam’ in policiji? Ali bo to kršitev Etičnega kodeksa državnega sveta? Morda vsakodnevno žaljenje državljanov? Samo vprašam.« Odgovora ni dobil. Anuška Zavrl Delić je spletni portal Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji s sedežem v Ljubljani, ustanovila marca 2018. V letih od 2009 do 2015 je delovala kot samostojna novinarka. Zdaj pa je edina lastnica in direktorica portala Oštro. Poslovni subjekt deluje kot zavod. Iz spletne aplikacije Erar, ki je v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, pa je razvidno, da je portal Oštro v letih od ustanovitve skupno prejel 49.251 evrov davkoplačevalskih sredstev.
Intervjuja: dr. Jože Podgoršek in Rok Metličar
Pogovarjali smo se z nekdanjim kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom, ki je tudi novi predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS. Kot pravi, bo slovensko kmetijstvo treba modernizirati, tehnološko digitalizirati, za kar bo treba sočasno pomladiti nosilce kmetij. »Kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje potrebujejo močnega sogovorca, potrebujejo tudi politično moč, sicer vse ključne aktivnosti vodijo ljudje, ki se žal premalo spoznajo na to področje,« je med drugim dejal. »Z izvolitvijo sem prejel tudi potrditev programa, katerega ključna naloga je spremljanje kmetijstva, gozdarstva in prehrane z namenom priprave predlogov za sistemsko, dolgoročno usmerjanje tega področja in iskanje rešitev ob vseh naravnih nesrečah in drugih krizah, ki smo jim bili priča v zadnjih letih in za katere statistično pričakujemo, da se bodo pojavljale tudi v prihodnje.« Za tednik Demokracija je spregovoril tudi predsednik Škofijske karitas Celje Rok Metličar, ki je med drugim dejal, kako je nedavna ujma poudarila potrebo po bližini: »To je znamenje človečnosti. Da človek ne vidi samo sebe, ampak tudi drugega. Da se zaveda, da lahko vedno poišče nekoga in stopi na pot rešitve.«
Razvpiti Slavko Gaber se očitno vrača v politiko
Šolska reforma, spremembe šolske zakonodaje, uvajanje devetletke … vse to je zaznamovalo ministrovanje Slavka Gabra, ki je od leta 1992 do 1999 predstavljal glavnega ideologa šolskega sistema in tudi enega od ideologov LDS (v tistem času je bil med ideologi LDS tudi Slavoj Žižek, ki mu je nekaj let kasneje ušla izjava, da mu pet minut dobrega filma pomeni več kakor usoda Slovenije). Leta 1999 se je Gaber v senci obiska ameriškega predsednika Billa Clintona umaknil s položaja (na njegov račun so se namreč vrstili očitki o korupciji zaradi mature Jureta Jankovića, ki je očitno zaobšel tedanja pravila), nasledil ga je Gabrov dotedanji državni sekretar Pavel Zgaga, ki je izhajal iz kroga t. i. levih pedagogov, ki so imeli privilegiran položaj v osrednjih ustanovah za nadzor nad šolstvom, pa tudi na različnih pedagoških inštitutih. Ob tem naj spomnimo, da so med znanimi imeni tega kroga tudi vidnejši člani nekdanje Liberalne, sedaj Alternativne akademije, od Darka Štrajna dalje. Med bolj izpostavljenimi so bili še Janez Krek (zadolžen za Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, prvič je bila objavljena v letu 1995), Zdenko Kodelja, že pokojni Alojz Pluško (tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za šolstvo), Ljubica Marjanovič Umek pa Mojca Kovač Šebart (verjetno javnost sedaj veliko bolje pozna njeno hčer Niko Kovač, ki je prvo ime Inštituta 8. marec). Vsi našteti in še mnogi drugi so ves čas skrbeli za obrambo slovenskega šolstva pred – civilno družbo, pa naj se sliši še tako neverjetno.
Bomba za dve milijardi in čistka v medijih
Ko gre za medije, je bilo skoraj šokantno, ker so s policije Jožeta Možino obtožili, da pritiska nanje, ker je javno razkril, da sta ga dva policista iskala pri vratarju v stavbo TV Slovenija. Zakaj sta prišla, ne povedo. Slovenskim novicam pa so razkrili, da je obveščanje javnosti o policijskem delu v uredništvih naših medijev oblika pritiska. Policijsko in tožilsko spremljanje novinarjev v državah, ki sodijo v zahodno civilizacijo, običajno pritegne pozornost. Le pri nas je škandal in pritisk, če opozoriš, da so policisti v uredništvu. Povrh se je to zgodilo, ko smo izvedeli za mnenje pravnikov v parlamentu, ki ga je predsednica Urška Klakočar Zupančič dolge mesece zelo odločno prikrivala opozicijskim poslancem in javnosti, kako so za prevzem oblasti na RTVS Mojca Pašek Šetinc, Janja Sluga in drugi poslanci vladnih strank brutalno zlorabili oblast in poskušali prevzeti pristojnosti sodišč, takratne člane programskega sveta obsoditi in odstaviti, da bi na hitro pridobili večino v programskem svetu in bi lahko nastavili svoje kadre za direktorje in urednike. Klakočar Zupančičeva je mnenje pravnikov v parlamentu o nedopustni zlorabi oblasti na koncu morala razkriti na zahtevo informacijske pooblaščenke, ker so iz SDS sprožili spor. Si predstavljate sramoto? Prevzem oblasti na TVS je vladajočim pred tem ustavilo ustavno sodišče, a je po napovedih, da bo oblast snela rokavice in bo »tekla kri«, manjšina ustavnih sodnikov na hitro odpravila odločitev večine pred tem o zadržanju čistke z zakonom.
Otrok v šolah letos več, učiteljev pa premalo
Če upadajoče število otrok v osnovnih šolah ni težava, pa v osnovnih in srednjih šolah primanjkuje učiteljev matematike, fizike, računalništva in strokovnih predmetov, po neuradnih podatkih kar nekaj tisoč. Po prepričanju mnogih je tako zaradi slabega vrednotenja pedagoškega dela, saj je zaradi družbenih sprememb ugled učiteljev danes na najnižji ravni v zgodovini. Medtem ko je v šolskem letu 2021/22 po podatkih SURS v osnovnih šolah poučevalo 19.614 učiteljev, se je njihovo število v prejšnjem šolskem letu zmanjšalo na 18.610, čeprav se je število osnovnošolcev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. Tudi število srednješolskih učiteljev je bilo lani nekoliko manjše. V srednjih šolah je bilo namreč v lanskem šolskem letu zaposlenih 6.226 učiteljev, medtem ko jih je bilo v letu pred tem 6.299. Pomanjkanje učiteljev je še zlasti akutno v srednjih šolah.
Nevarnost množične politične histerije
Množična histerija je alarmantno stanje, saj je za družbo v kakršnikoli obliki oz. obsegu zelo nevarna, ker ogroža tako posameznike, ki so ji izpostavljeni, kot tudi vse druge v njihovi bližini. V prispevku opisujemo množično politično histerijo, ki v tem trenutku obstaja ne le v svetu, pač pa tudi v Sloveniji. Za množično histerijo je značilno, da skupina ljudi verjame, da so izpostavljeni nečemu nevarnemu, kot je denimo bakterija ali toksin, čeprav to v resnici ne drži. Verjamejo, da je grožnja resnična, ker je tako nekdo rekel ali ker je to v skladu z njihovimi izkušnjami. Zaradi te množične zablode se večja skupina ljudi močno vznemiri, kar pomeni, da namišljena grožnja med njimi vzpostavi kolektivno tesnobo oz. napetost. Največja težava je v tem, da je množična histerija nalezljiva, kar pomeni, da se prenaša na vse več ljudi. Najbolj zloglasen primer množične histerije, ki se je razširila po vsej Evropi, je lov na čarovnice. Običajni ljudje so bili tedaj močno pretreseni, prestrašeni in zaskrbljeni, saj so množično verjeli, da so med njimi čarovnice, ki jih ekstremno ogrožajo. Posledica te množične histerije je bila, da so številni nedolžni ljudje, predvsem ženske, tedaj zato izgubili življenje. Znani so primeri, da so zaradi suma o čarovništvu pobili cele vasi.
V novi številki Demokracije si lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Arian Sajovic, Vinko Gorenak, Stane Granda, Štefan Šumah in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
