Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracíja pišemo, kako Golobova vlada povečuje pritisk in represijo, še zlasti z napovedano ustanovitvijo direktorata, ki bo skrbel za nacionalizacijo. Pišemo o kravjih kupčijah Nove Slovenije, ki se zbližuje z Golobovo koalicijo, o ministru za zdravje, ki grozi zdravnikom, medtem ko javno zdravstvo umira na obroke, ter analiziramo drugi krog županskih volitev. Objavljamo intervju z veleposlanikoma Poljske in Ukrajine ter s teologinjo Mojco Belcl Magdič. Z Demokracijo boste vedeli več.
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je objavil analizo po treh referendumih, na katerih smo državljani in državljanke odločali o spremembah treh zakonov, ki jih je sprejela vladajoča koalicija pod vodstvom Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica). Na referendumih 27. novembra je potekalo glasovanje o novelah (spremembah) zakona o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Večina se je sicer odločila za zakone in naj bi začeli veljati, Janez Janša pa opozarja na veliko razliko o poročanju vladi naklonjenih medijev o tem. V nasprotju s poročanjem o prejšnjih referendumih, ki jih je tranzicijska levica v Sloveniji izgubila in ko naslednji dan ta tema ni bila več na naslovnicah in v dnevnih novicah, se tokrat rezultati interpretirajo in premlevajo popolnoma drugače, je zapisal Janša. Pripravil je analizo poreferendumskega dogajanja in dodal, da je prav zaradi tega »na mestu nekoliko globlji pogled v dogajanje«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji lahko še preberete:
NSi: le slabi živci ali kravje kupčije z Golobom?
Matej Tonin in Janez Janša spet na bojni nogi? Tako so se v začetku prejšnjega tedna spraševali v nekaterih medijih, potem ko je že zelo kmalu po propadlem trojnem referendumu Tonin v izjavah za Pop TV dejal, da se njegovo sodelovanje in sodelovanje stranke, ki jo vodi, z Janezom Janšo končuje za vedno. »Na vprašanje, ali bo NSi še sodelovala v vladah, ki jih bo vodil Janez Janša, je odgovor ne. Če pa bomo sodelovali v vladah, kjer bo zraven tudi SDS, je odgovor da,« je mainstream medijem razlagal Tonin, ki se je sicer v nedeljo zvečer, zelo kmalu po prvih neuradnih izidih trojnega referenduma, odzval z izjavo, da bo potrebna temeljita refleksija.
Intervjuji: veleposlanika Krzysztof Jan Olendzki in Andriy Taran ter teologinja Mojca Belcl Magdič
Z veleposlanikoma Poljske in Ukrajine, Krzysztofom Olendzkim in Andriyem Taranom, smo se med drugim pogovarjali o vojni v Ukrajini, vprašanju beguncev, pomoči napadeni državi, odzivu svetovne javnosti in ruskem imperializmu. Že leta pred letošnjo rusko invazijo, celo pred zasedbo Krima, so nekatere države, tudi vajini, opozarjale na vse bolj agresivno Rusijo. Zakaj si je svet zatiskal oči? Ukrajinski veleposlanik odgovarja: »To je zelo pravilno in logično vprašanje. Ukrajina in nekateri naši zahodni partnerji so si dolgo časa prizadevali opozoriti svet na obsežne priprave, ki jih je izvajala Rusija, ko se je pripravljala na napad na Ukrajino.«
O razvoju spolne identitete pri otrocih pa smo se pogovarjali s teologinjo družine in zakona mag. Mojco Belcl Magdič. Dejala je, da spol postane samo subjektivno doživljanje v primeru, ko se človek oddalji od samega sebe in od svojega telesa. Iz povedanega je razbrati, da bo definicija zakona kot »zveze dveh oseb« v slovenski prostor prinesla veliko škode.
Luka Mesec želi uvesti direktorat za razlastitev zasebne lastnine
Ideal vsakega je, da ima neko lastnino, da ima nekje svoj delež, da dela »zase«. To naj bi bil namen direktorata za »ekonomsko demokracijo«. Težava nastane, ko se ladja potopi in preživelim ni v tolažbo, da imajo kos razbitine. »Če bomo zaposleni udeleženi pri upravljanju in lastništvu podjetij, bodo iz tega izhajale večja ekonomska enakost in manjše premoženjske razlike med nami,« je na posvetu Združenja svetov delavcev Slovenije v Ankaranu dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter napovedal, da bo z novim letom zaživel direktorat za ekonomsko demokracijo.
Minister Bešič Loredan mora nemudoma odstopiti!
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan iz kvote Golobovega Gibanja Svobode in tudi eden od treh podpredsednikov vlade dviguje prah, že odkar je bil imenovan na to za državo ter državljane pomembno ministrsko funkcijo. Njegovo ime sicer ni novo, pred leti smo ga lahko spremljali tudi ob boku Alenke Bratušek, ko je bila ta še predsednica vlade in predsednica danes propadle SAB. Na področju zdravstva se pod njegovim vodstvom nič ne premika na bolje, ni niti obljubljenih nujno potrebnih reform.
Drugi krog županskih volitev poskrbel za nekatera presenečenja
Drugi krog županskih volitev je v 47 občinah postregel s številnimi presenečenji. Med mestnimi občinami bodo novega župana imeli v MO Celje, MO Murska Sobota, MO Krško in MO Nova Gorica, medtem ko sta županski stolček v Mariboru in Kranju obranila Saša Arsenovič in Matjaž Rakovec. Nedeljski drugi krog lokalnih volitev je prinesel župane v 47 občinah skupno 212, od tega v šestih mestnih. Maribor bo tako še naprej vodil Saša Arsenovič, Kranj pa Matjaž Rakovec. Celje bo po 24 letih dobilo novega župana, in sicer Matijo Kovača, sprememba je tudi na čelu Nove Gorice, vodil jo bo Samo Turel. Novi župan Murske Sobote je Damjan Anželj, Krškega pa Janez Kerin. Večina občin je župane dobila že v prvem krogu pred 14 dnevi, ko so bili izvoljeni tudi občinski sveti. Z nedeljskim drugim krogom županskih volitev se v Sloveniji končuje supervolilno leto, v katerem so se volivci na volišča odpravili kar šestkrat. Tako je Slovenija dobila novo vlado, novo predsednico republike, novi sestavi državnega zbora in državnega sveta ter nova vodstva lokalnih skupnosti.
Ljudstvo, ki je pustilo pečat v naših krajih
V zadnjih dneh novembra, natančneje v torek, 19. 11., je v prostorih muzeja VSO (Vrednote slovenske osamosvojitve) potekalo zanimivo predavanje v organizaciji Raziskovalcev evropskega staroselstva (RES). Tokrat je beseda tekla o Keltih, ljudstvu, ki je pustilo svoj pečat na zgodovini Evrope tudi v Sloveniji. O tem, kdo so pravzaprav bili Kelti, je govoril dr. Boštjan Laharnar, kustos za prazgodovino arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Na začetku predavanja, ki je trajalo dobro uro, je za uvod nekaj besed povedal Jože Rant iz RES, potem pa je besedo prepustil Laharnarju.
V novi številki Demokracije objavljamo številne kolumne, tokrat pri nas gostujejo Aleksander Rant, Stane Granda, Janez Juhant, Mitja Iršič, Andreja Valič Zver, Keith Miles in Matevž Tomšič, od naših stalnih sodelavcev pa objavljamo kolumne Gašperja Blažiča, Ariana Sajovica in Andreja Sekulovića.
Vabljeni k nakupu in branju Demokracije. Z Demokracijo boste vedeli več!
