17.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 15 aprila, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Ozadje kraje judovske vile – II. del; Bo Slovenija postala hiralnica po Sorosovem okusu?; Klientelizem Golobove vlade leti v nebo; Milosavljevićeve neresnice v tujih medijih; Intervju: Žan Mahnič

Piše: G. B.

V novi številki Demokracije razgrinjamo nove primere korupcije in klientelizma Golobove vlade, čeprav se zdi, da se je slovenska javnost na takšno strahotno škodljivo delovanje vlade že kar nekako navadila – pa tudi sam premier Golob priznava, da ima »težave s korupcijo«. Objavljamo pa tudi drugi del dosjeja o Moskovičevi vili in sicer dokumente povojne lastnice omenjene vile Dane Kos. Razkrivamo t. i. venezuelsko misijo profesorja na FDV Marka Milosavljevića, ki je že od nekdaj član in neke vrste ideološki inspirator »Kluba 571 & Jebeno več«, v katerem so združeni novinarsko-politično aktivisti, ki jim hrbet krije Društvo novinarjev Slovenije. Pišemo tudi o tem, kako premier Robert Golob sledi Sorosovim interesom ter uveljavlja njegovo agendo. Objavljamo intervjuje s poslancem Žanom Mahničem, ljubljansko mestno svetnico Marušo Babnik ter županom občine Litije Francijem Rokavcem. Z Demokracijo boste vedeli več!

Predsednik vlade Robert Golob je 5. februarja 2024, ko se je srečal z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay, dejal: »Te dni imamo na pol krizo v koaliciji zaradi korupcije.« Nedavna dogajanja v vladi to potrjujejo, saj ustrezajo definiciji koruptivnega in klientelističnega ravnanja. Kot kaže, je to le vrh ledene gore, ki nakazuje, da ima država pod vlado koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica resne težave s korupcijo in z netransparentnim vodenjem javnih zadev. Na to je spomnil Žan Mahnič in dodal: »Če predsednik vlade reče, da se v koaliciji oz. vladi dogaja korupcija, pomeni, da je sam tisti, ki je najbolj odgovoren. Namesto, da bi se Vlada Republike Slovenije ukvarjala s številnimi problemi v državi, se ukvarja s preganjanjem drugače mislečih, s kadrovanjem v državnih podjetjih in ne nazadnje tudi s krajo, klientelizmom in korupcijo ter omogoča neposredno krajo davkoplačevalskega denarja iz državnega proračuna.«

Mahnič je najprej opozoril na sporni nakup sodne stavbe ter izmikanje odgovornosti Roberta Goloba in Dominike Švarc Pipan. »Kar zadeva stavbo na Litijski, ne pristajamo na zamegljevanje dejstev, da sta sedaj Robert Golob in Dominika Švarc Pipan tista, ki naj bi raziskovala korupcijo. Ne, Robert Golob in Dominika Švarc Pipan sta tista, ki sta omogočila korupcijo, ki sta omogočila krajo davkoplačevalskega denarja. Nobena seja vlade, ne redna ne nujna, kaj šele korespondenčna, ni sklicana, ne da bi jo sklical predsednik vlade, predsednik vlade da torej zeleno luč zanjo. Predsednik vlade je dal dvakrat zeleno luč za sklic dopisne seje, kar zadeva stavbo na Litijski in prerazporeditev 7 milijonov evrov iz rezerve,« je bil kritičen Mahnič.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V tedniku Demokracija še lahko preberete:

Slovenija kot hiralnica po Sorosovem okusu?

Stranka Gibanje Svoboda je na državnozborskih volitvah doživela zgodovinski uspeh. Stranke še nekaj tednov pred volitvami ni bilo, nato je na volitvah osvojila 34,45 odstotka glasov in osvojila 41 poslanskih mest, kar je največ v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je postala prva stranka, ki je prejela več kot 400.000 glasov. Ker sta bili SAB in LMŠ, ki sta skupaj osvojili 75.000 glasov, v času kampanje praktično podaljšek Gibanja Svoboda, je torej jasno, da je skoraj pol milijona Slovencev volilo novoobrazni golaž, ki so jim ga pripravili izkušeni kuharji slovenske leve politike.  Visoka pričakovanja so pripravila teren za velik padec podpore, a takšne popolne odpovedi sistema, ki se je zgodila, ni pričakoval nihče. Golob kljub temu vztraja. Kaj ga motivira? Nedavni sestanek z milijarderjevim sinom ponuja nekaj namigov.  Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo implozijo javne podpore vladi. Delo vlade po anketi Ninamedie kot neuspešno ocenjuje 70 odstotkov vprašanih, medtem ko bi stranke koalicije skupaj osvojile le 35 sedežev v DZ. Pri tem je treba poudariti, da ti sedeži predstavljajo vse nove obraze iz bratovščine Zorana Jankovića (Golob, Bratušek, Šarec) kot tudi uradno levi del političnega pola, ki se mu ni treba na Zahodu delati, da je »liberalen« (SD, Levica). Takšnega zgodovinskega padca levice v Sloveniji še nismo doživeli.

Venezuelska misija Marka Milosavljevića

Prof. dr. Marko Milosavljević, dolgoletni predavatelj na Fakulteti za družbene vede (FDV) in tudi predstojnik katedre za novinarstvo – na tem mestu je nasledil dr. Manco Košir – namreč ne obvlada le novinarstva kot akademske znanosti, ampak tudi politični aktivizem kot sredstvo za obvladovanje množic, privilegirano početje tistih torej, ki jih je, kot je dejal Marcel Štefančič, »jebeno več«. To dokazujejo tudi dogodki v zadnjem času.  Poglejmo, kako se je začelo. 17. januarja letos, pred dobrim mesecem dni, je spletni portal Voice of America objavil članek o t. i. depolitizaciji RTV Slovenija. Članek, pod katerega se je podpisala Marja Novak, navaja, da so poskusi depolitizacije slovenske javne radiotelevizije »privedli do obtožb, da novo vodstvo preprosto zamenjuje eno politično agendo z drugo, tako da iz hiše odstrani zaposlene, ki so preveč naklonjeni prejšnji vladi«, pri čemer namiguje na nedavne kadrovske čistke na RTV. Članek povzema tudi odziv RTVS, katere vodstvo je v pisni izjavi za Glas Amerike izjavilo, da »političnih pritiskov ni«, in odločno zavrnilo namigovanja o političnem očiščenju. Pri tem se članek sklicuje tudi na mnenje Marka Milosavljevića, da so se razmere za medije v zadnjem času izboljšale. Poročanje RTV po njegovo dokazuje, da so »novinarji zdaj bolj neodvisni in so lahko bolj kritični do vlade in drugih nosilcev oblasti, kot je bilo prej«. Pri tem kot dokaz navaja, da so se v oddaji Tarča lotili sedaj že nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki je nato odstopila. Povedano drugače: z odhodom prejšnje, Janševe, vlade in s prihodom sedanje, Golobove, vlade so se razmere za medije izboljšale, saj so bili prej oblastniki za medije tako rekoč nedotakljivi – vsaj tako bi lahko razumeli Milosavljevića, čeprav vsi vemo, da je to daleč od resnice in da so tudi mainstream mediji v času prejšnje vlade po zgledu Jaše Jenulla krepko »politkolesarili«.

Intervjuji: Žan Mahnič, Maruša Babnik in Franci Rokavec

»Vsak totalitarizem je zlo, pa naj gre za nacizem, fašizem, komunizem ali za islamski radikalizem. Komunizem je bil dober le za ozko elito, ki si je z represijo zagotavljala življenje na veliki nogi, medtem ko je narod živel v bedi. Iz te elite, ki je sicer ostro nasprotovala osamosvojitvi Slovenije, je v času neuspele tranzicije nastala nova elita, ki z nekaj krajšimi prekinitvami vlada naši državi že od leta 1992. Gre za ponosne naslednike Komunistične partije, kot je to v državnem zboru dejal danes državni sekretar Marko Koprivc. Gre za elito, sestavljeno iz ideološkega jedra nekdanje države, pridružili pa so se jim še tranzicijski tajkuni,« je v intervjuju za Demokracijo dejal poslanec SDS Žan Mahnič, ki je komentiral tudi koruptivna dejanja Golobove vlade.

Maruša Babnik, ljubljanska mestna svetnica, pa opozarja, da dedemokratičnost v ljubljanskem mestnem svetu raste iz dneva v dan. Ob tem je zelo kritična do slovenskega šolskega sistema. V Demokraciji pa objavljamo tudi intervju z županom občine Litija, nekdaj pa poslancem SLS Francijem Rokavcem.

Vladne laži o domnevnem dvigu pokojnin

V letu 2023 so bili upokojenci prikrajšani za 4,5 odstotka mesečne pokojnine. Za toliko jih je prikrajšala vladajoča koalicija pod vodstvom Roberta Goloba. V Slovenski demokratski stranki zdaj pozivajo vlado, naj upokojencem izplača 4,5 odstotka mesečne pokojnine, hkrati pa naj izvede dodatno izredno uskladitev pokojnin v višini 4,5 odstotka. Slovenski upokojenci so v času vladajoče koalicije (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba ena najbolj zapostavljenih skupin slovenskih državljanov. 51 odstotkov upokojencev ima pokojnino, ki je nižja od 827 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine. Od tega jih okoli 80 tisoč prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov.  Po velikem protestu upokojencev sredi februarja, ko je večdesettisočglava množica zahtevala odstop vlade, sta se družno oglasila predsednik vlade Robert Golob in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, da bi »pomirila« upokojence z izjavo o redni uskladitvi pokojnin. Pri tem sta tako Golob kot Mesec zavajala, ko sta javnosti sporočala, da je vlada pokojnine dvignila največ doslej. Navajala sta, da gre za najvišjo posamezno uskladitev pokojnin od junija 1992, na letni ravni pa da je najvišja po letu 2001. Mesec (Levica) je dejal, da bo vsak upokojenec prejel pokojnino, ki je za 8,8 odstotka višja od tiste, ki jo je prejemal lani. Pri tem ni povedal, na osnovo katerega mesca v letu 2023 bo pokojnina usklajena. Golobova vlada je namreč mojstrica v zavajanju.

Iz dokumentov Dane Kos o kraji judovske vile

Dana Kos je svoje zgode in nezgode z oblastmi, ki so ji prodale in nato ukradle judovsko vilo, opisala v pismu, ki ga je napisala 10. avgusta 1953, da bi protestirala proti zaplembi judovske vile.   V prvem delu te zgodbe v prejšnji številki Demokracije smo omenili, da je Dana Kos, potem ko je prodala domače posestvo, začela kupovati hišo v Ljubljani, kjer je živela.  »Ker bivam stalno v Ljubljani, sem si s prejeto kupnino v zameno za prodano domačijo v Šempetru namreč nameravala kupiti lasten dom v Ljubljani, da se meni in mojim ne bo treba potikati po tujih stanovanjih, temveč bomo lahko bivali pod lastno streho. Tudi nakup lastnega doma v Ljubljani sem prepustila izkušenim rokam svoje matere Valerije Cvenkel. Ta se je obrnila na koncesioniranega posredovalca Zajca v Tavčarjevi ulici, če ima kak primeren objekt za ponudbo. Zajc in njegov pomagač Otmar Lovrenčič sta nas opozorila na vilo na Levstikovi ul. 31. Ta bila je bila tedaj, ki sem se začela zanimati zanjo, v neposredni upravi Ekonomata predsedstva vlade in je že stanoval v njej tov. minister Fajfar

Pol leta po poplavah in praznih vladnih obljubah

V februarju je državni sekretar in vodja Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic s sodelavci in strokovnjaki Državne tehnične pisarne obiskal poplavljena območja in opravil individualne pogovore z lastniki objektov, ki so predvideni za morebitno odstranitev. Na seznamu je 348 objektov v 24 občinah. V občinah Braslovče 137, Rečica ob Savinji 41, Šmartno ob Paki 31, Gornji Grad 27, Luče 21, Ljubo 20, Šoštanj 11, Celje 9, Nazarje in Polzela 8, Prevalje in Mozirje 7, Mežica 5, Kamnik 3, Slovenj Gradec, Solčava in Gorenja vas-Poljane 2, Cerklje na Gorenjskem ede3n, prav tako po eden v občinah Tržič, Črna na Koroškem, Dobrova-Polhov Gradec, Ljubno ob Savinji, Medvode in Ravne na Koroškem. Kot so pojasnili v Službi Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih, uvrstitev objekta na omenjeni seznam še ne pomeni, da bo objekt tudi dejansko odstranjen, ampak samo to, da se bo za ta objekt in območje začel postopek presoje, ali ga je treba odstraniti in zanj izdelati strokovno mnenje po zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). »Če bo v strokovnem mnenju konkretni objekt dejansko predviden za odstranitev, bo temu sledil predlog sklepa vlade, v katerem bo opredeljeno in utemeljeno, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev določenih objektov nujno potrebna in v javno korist, ta predlog sklepa pa bo pred sprejetjem javno razgrnjen za najmanj 15 dni, tako da bodo nanj lahko lastniki ali zainteresirana javnost dali pripombe, mnenja in predloge. O teh pripombah in predlogih bo vladna služba za obnovo nato zavzela stališče in z njim seznanila dajalca pripomb in predlogov,« so zapisali. Državni sekretar Šefic je potrdil, da je postopek sicer dolgotrajen in zahteven, a minimizira možnost morebitnih napak.

V tedniku Demokracija lahko preberete številne kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Vida Kocjan, Gašper Blažič, Janez Tušek, Mitja Iršič, Borut Korun, Keith Miles in Matevž Tomšič.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine