V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da slovensko gospodarstvo zelo uspešno posluje, kar je tudi posledica dobro načrtovanih ukrepov vlade pod vodstvom Janše, Počivalška in Tonina. Pišemo o Šarčevem novem skoku v prazen bazen in LMŠ-jevem namernem slabljenju potencialnih koalicijskih partnerjev, ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću in nedokončanem trgovskem centru Stožice ter zloglasnem kitajskem virusu, ki je prizadel ves svet. Objavljamo intervjuja z Rajkom Geričem in Juretom Komorjem. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Slovensko gospodarstvo se hitro krepi in je na večini področij že nad ravnjo leta 2019, više je tudi v primerjavi z letom 2015. Izrazita odstopanja in krepitve so na področju industrijske proizvodnje, izvoza, gradbenih del in zaposlenosti.
Vrednost industrijske proizvodnje v letošnjem prvem polletju je bila za 13,7 odstotka višja kot v istem obdobju lani, od tega junija za kar 18,9 odstotka, v primerjavi z junijem 2019 pa za 5,2 odstotka višja. Skupni prihodek od prodaje v industriji je bil letos višji za 23,3 odstotka v primerjavi z lanskim junijem in za 9,1 odstotka višji kot junija 2019.
Povečala se je tudi vrednost gradbenih del, za 8,3 odstotka, in je za kar za četrtino višja od povprečja v letu 2015. Izvoz blaga in storitev pa se je v prvem polletju povečal za 18,9 odstotka. Vse to posledično vpliva tudi na trg dela.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Od neznanega virusa do globalne katastrofe
Pandemija nove koronavirusne bolezni (covid-19), ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka prek Italije. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca 2020, naslednji dan je oblast prevzela novooblikovana vlada na čelu s premierjem Janezom Janšo in začela sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, ki so tako kot drugje po svetu drastično spremenili javno življenje v državi.
Šarec piše pisma in skače v prazen bazen
Predsednik LMŠ Marjan Šarec si je prejšnji teden privoščil novo soloakcijo in v svoji namišljeni visokosti pozval SD, Levico in SAB k podpisu dogovora o povolilnem sodelovanju. Volitve so sicer še daleč, a v KUL so se pred tem dogovorili, da bodo poleti mirovali, sešli naj bi se spet jeseni. Ker pa ankete Šarcu slabo kažejo, sta se s prevrtljivim Damirjem Črnčecem domislila posebnega pisma. To je sicer napisano na ravni lesarja s sedmimi popravnimi izpiti in temelji predvsem na t. i. antijanša demagogiji.
Intervjuja: Rajko Gerič in Jure Komar
O slovenski medijski sceni smo se pogovarjali z enim najbolj izkušenih slovenskih novinarjev in urednikov Rajkom Geričem. Po novem je direktor podjetja TSmedia. V preteklosti je dve desetletji kot novinar in urednik delal na Televiziji Slovenija. Tam je bil v obdobju 2005−2010 tudi odgovorni urednik informativnega programa. Po tem mandatu je prevzel projekt Planet TV, s katerim je v slovenski prostor postavil novo televizijo s svežim informativnim programom. Zadnji dve leti pa se je kot urednik pridružil ekipi Siol.net, ki deluje pod okriljem podjetja TSmedia, kjer je zdaj prevzel vodilno mesto. Pogovarjali smo se tudi z Juretom Komarjem, predsednikom Zedinjene Slovenije, ki mu je pred kratkim predsednik Republike Slovenije Borut Pahor zanjo podelil srebrni red za zasluge. Pripovedoval nam je o življenju slovenske skupnosti v Argentini, o spominih na čas osamosvajanja in o tem, kaj si želi za Slovenijo in Slovence v Argentini.
Kulturni temelji Evrope in krščanstvo
Splošno sprejeto spoznanje je, da evropska kultura temelji na judovsko-krščanskem izročilu, grški filozofski misli in rimskem pravu. Iz Wikipedije izvemo, da jo je zaznamovala tudi renesansa, to je kulturno gibanje na prehodu iz srednjega v novi vek, ki je spodbudila zanimanje za antično kulturo (humanizem) in postavila temelje kasnejši znanstveni revoluciji. Pomemben pečat je v 18. stoletju dalo evropski kulturi tudi razsvetljenstvo, ki ga nekateri imenujejo tudi čas razuma.
Ko svet ponori: Koga sploh še zanima resnica?
Če bi človek izpred nekaj desetletij s časovnim strojem pripotoval v sedanji čas, bi bil šokiran nad tem, da današnjega povprečnega človeka resnica sploh ne zanima več. V slogu religioznih fanatikov si številni ljudje zgradijo iluzorno predstavo realnosti in jo srdito branijo pred drugače mislečimi. Kako smo prišli v takšno noro stanje, kjer imajo fiksne ideje, ideologije in osebne zablode prednost pred resnico? Vsekakor je forsiranje politične korektnosti levo usmerjenih ideologov, medijev in institucij močno pripomoglo k nepriljubljenosti resnice.
Talibani so prevzeli nadzor nad Afganistanom
Ameriška vojska se po 20 letih umika iz Afganistana. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je zapustil državo. Talibani so prevzeli nadzor nad večino države in začenjajo s kampanjo terorja. Zaradi ustrahovanja in likvidacij prebivalci bežijo iz države. Ameriški umik iz Afganistana je aprila letos ukazal predsednik Joe Biden. O umiku iz te najdlje trajajoče ameriške vojne se je govorilo tudi v času prejšnje administracije, ki je februarja lani s talibani sklenila sporazum o umiku v 14 mesecih. Januarja letos je bilo v Afganistanu stacioniranih 2.500 ameriških vojakov.
Migrant iz Afrike v Franciji umoril duhovnika
Za vse več napadov na cerkve odgovorni migranti in levičarji. Ruandec v Franciji umoril duhovnika, potem ko je pred enim letom požgal katedralo. Vse migracije so slabe za Evropo. Napadi na cerkve so del večjega napada na zahodno civilizacijo. Sorazmerno z množičnim priseljevanjem v Evropo iz pretežno muslimanskih dežel naraščajo tudi napadi na cerkve. Migranti se očitno požvižgajo na njim naklonjenega papeža Frančiška, ki je v času migrantske krize pozival katoličane k sprejemanju tako imenovanih beguncev. Papež je sicer mnenja, da bi morali biti begunci sprejeti v evropske družbe, saj naj bi bili »vir novih znanj in veščin«.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
