12.4 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

V novi reviji Demokracija: Pozor, Tit Turnšek (še vedno) na prostosti! Manjšinska vlada bo orodje »globoke države«! Intervjuja: Zoran Anton More in Martin Česenj

V novi reviji Demokracija razkrivamo, kako so Tít Turnšek in njegovi rdeči tovariši proračunsko plačani za sejanje sovraštva. Ugotavljamo, da bo manjšinska Šarčeva vlada le orodje globoke države. Razgaljamo Jankovićev recept, kako goljufati podizvajalce. Objavljamo intervju z dramskim igralcem in režiserjem Zoranom Moretom, ki je govoril o kulturnem marksizmu in Opusu Dei. Pogovarjali smo se tudi z nekdanjim avtomobilističnim novinarjem, danes pa aktivnim državljanom in tviterašom Martinom Česenjem.

 

Sovražnost do vseh, ki ne mislijo enako, širjenje neresnic in sejanje razdora, simbol katerega je v zadnjih letih v javnem življenju po sovražnih izpadih, ki jih izpostavljamo, postal Tit Turnšek, so prek Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB), ki mu predseduje, bogato financirana iz proračuna. Prilivi, ki jih zveza prejema od proračunskih porabnikov, so se v letih 2016 in 2017 skorajda podvojili, letno dobijo že tričetrt milijona evov, pri tem pa je Turnšek tako razsipen ali pa tako slab gospodar, da se zvezi nikakor ne uspe izkopati iz minusa. Nekateri njeni hčerinski poslovni subjekti, denimo Svobodna misel, pa so že v stečaju.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Manjšinska vlada bo orodje »globoke države«

Peterica levih strank (LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS) je v državni zbor vložila kandidaturo prvaka LMŠ Marjana Šarca za kandidata za mandatarja. Šarec pri tem pričakuje podporo radikalne Levice. Hkrati predlagajo, naj predsednik državnega zbora postane predsednik SD Dejan Židan. Potem ko je sredi julija izvršilni odbor Nove Slovenije sklenil, da ne bodo sodelovali v koaliciji z LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je predsednik LMŠ Marjan Šarec svoj pogled usmeril k skrajno levi stranki Levica, ki jo vodi Luka Mesec.

Katere in čigave interese varuje sodišče?

Zgodbo Darje Mihelčič spremljamo naprej, saj je zanimiva tudi s stališča delovanja slovenskih sodišč. Nedvomno bo zanimiva za odvetnike kot tudi v poduk bolnikom, ki se odločijo, da bodo pravico do odškodnine iskali na sodišču. Pred dobrim letom smo predstavili zgodbo Darje Mihelčič, ki je po operaciji na hrbtenici leta 2010 postala invalidka. Revizijski kirurg v Nemčiji je leta 2012 opravil dodatno stabilizacijo hrbtenice in dejal, da je pacientka imela realno možnost, da bi preprečili, da se vretenca ne bi zaraščala, če bi bila revizijska operacija izvedena čim prej po prvi operaciji.

Intervjuja: Zoran Anton more in Martin Česenj

Vse poti vodijo v Rim. Tega se dobro zaveda tudi Zoran Anton More, ki je po nekajletni karieri dramskega igralca odšel med svobodne umetnike in se v prestolnici nekdaj slovitega Rimskega imperija izobraževal na Univerzi Santo Croce, s katero upravlja prelatura Opus Dei. Zato je med dramskimi igralci eden redkih, ki res plava proti toku – tudi po zaslugi svojega ustvarjanja na področju sakralne dramske umetnosti, o kateri govori brez dlake na jeziku. »Bossman je prevzel že vse napeljane poti. Vse težave pa so ostale. S svojima dvema mandatoma naj bi reševal le svoje finančne težave, kot je bilo pred leti mogoče brati v medijih,« pa je za Demokracijo povedal nekdanji avtomobilistični novinar, danes pa aktivni državljan in tviteraš Martin Česenj. Vas zanima, zakaj ga električni avtomobili ne prepričajo?

Neverjetni odzivi na intervju na TV Slovenija

Ne samo zgodovinarji in novinarji, pravzaprav vsi, ki cenijo pridobitve demokratičnega sveta in ki spoštujejo človekove pravice, med katerimi sta svoboda izražanja in mišljenja ter medijska svoboda, morajo biti izredno zaskrbljeni, če spremljajo to, kar se dogaja v zadnjih dneh okoli intervjuja dr. Jožeta Možine z dr. Jožetom Dežmanom. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je označila te napade kot progrom proti obema zgodovinarjema. Časi, ko je partija predpisovala, kaj državljani smejo reči in česa ne, so za nami. Spomnimo se, da so bili po vojni tisti, ki so bili partiji neljubi, potisnjeni v zapore in taborišča ali pa so celo končali neznano kje. Pri žrtvah komunističnega režima so še sveži spomini tudi na to, da je partija omejevala poklicno pot tistih, ki so si drznili javno pokazati, da mislijo drugače, da nasprotujejo monopolu partije ali pa samo zato, ker so hodili v cerkev.

V pariškem predmestju, v katerem vladajo migranti

Novinar Andrew Malone je teden dni preživel v pariškem predmestju Saint-Denis, kjer živi milijon in pol prebivalcev, večinoma legalnih priseljencev, vse analize pa kažejo, da tam živi tudi več kot 300.000 ilegalnih migrantov. Saint-Denis je že dolgo območje, kjer ima francoska država pristojnosti samo na papirju, kjer francoska policija patruljira enkrat dnevno, in to samo z vožnjo iz avtomobila, kjer sedijo do zob oboroženi štirje policisti v neprebojnih jopičih. Oblast imajo verski voditelji, sodijo šeriatska sodišča. Legalno je vse, za kar ta sodišča in ti voditelji rečejo, da je legalno.

Vabljeni k branju zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine