Se še spomnite »legendarnega« partijskega funkcionarja Franceta Popita? Slednji je bil konec osemdesetih še zadnji predstavnik tiste generacije komunistov, ki je navijala za neposredne posege oblasti v družbene podsisteme. Če je Marjan Šarec odličen imitator nekaterih likov, pa pri svojem upravljanju države dobro posnema Franceta Popita.
»Tovariš Jokl«, kot so rekli Popitu, se je sicer leta 1989 dokončno razšel s tedanjim projugoslovansko usmerjenim predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom, ki je na ta položaj prišel tri leta prej. A razlogi za spor so bili bolj tehnične narave. Popit je namreč težko sprejel dejstvo, da prihajajo novi časi in da bodo komunisti morali odtlej uporabljati drugačno tehnologijo oblasti, in sicer prek demokratičnega postopka. Dogodki v Romuniji decembra 1989 so pokazali, da bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi v Sloveniji, če se ne bi ZKS oprijela koncepta »sestopa z oblasti«, čeprav se je še malo pred padcem berlinskega zidu oklepala samoupravnega socializma in Jugoslavije.
Kako bi Šarec vzgajal podjetnike
In kaj se je v resnici zgodilo zadnje dni? V soboto je v javnost prišla informacija, da se je premier Marjan Šarec odzval na razprave, ali je primerno, da podjetja, ki so delno ali večinsko v državni lasti, oglašujejo v medijih, ki domnevno širijo sovražne vsebine. Meni namreč, da lahko njihovi bralci takšno oglaševanje razumejo tudi kot aktivno podporo zapisanemu, in pozval k razmisleku, »ali želja po dobičku res upravičuje strpnost do nestrpnosti«. Kot je aktualni premier zapisal v svojem odzivu, spoštuje samostojnost in neodvisnost delovanja podjetij in razume, da si prizadevajo za tržno uspešnost in konkurenčnost, kot tudi, da so njihovi oddelki za trženje osredotočeni na učinkovitost in skušajo doseči čim širši krog ciljnih skupin.
»Pa vendar je ob široki paleti načinov in poti oglaševanja ter zlasti ob dejstvu, da se predstavljate kot »družbeno odgovorna« podjetja, zavezana svojim »etičnim kodeksom«, na mestu razmislek, kakšno je sporočilo vašega oglaševanja v medijih, ki se od nestrpnosti in sovražnega govora ne ogradijo in ju ne obsodijo, pač pa − nasprotno − celo širijo ali pri tem pomagajo,« je zapisal. Po njegovo se podjetja, o katerih je govor, do vsebin, ob katerih se pojavljajo njihovi oglasi, morda ne želijo opredeljevati, a to je po njegovo »napačen odnos, kajti bralci vaše ravnanje lahko razumejo tudi kot aktivno podporo zapisanemu«. Še več, sovražnim vsebinam dajete legitimnost. To, verjamem, ni vaš namen. A vaše oglaševanje je moč razumeti tudi tako,« je podjetjem zažugal Šarec.
Levičarski džihad Domna Saviča
Vam Šarčeve besede zvenijo znano? Skoraj natanko tako je še nedavno govoril razvpiti nekdanji član programskega sveta RTV Slovenija Domen Savič, ki že nekaj časa izvaja svoj »džihad« proti podjetjem, ki oglašujejo v »Janševem medijskem imperiju«. Nič novega, bi lahko rekli. Že pred leti je prišlo do podobnega pritiska na sponzorje, ki so finančno podprli Festival družin, češ da podpirajo homofobno prireditev (in vse to zaradi dejstva, da je na prireditvi nastopil avtor knjige »Bil sem gej«, kar je hudo vznemirilo aktiviste LGBT). Kot je znano, so se sponzoriranju Festivala družin (organizator vsakoletne prireditve je zavod Iskreni.net) odpovedali trije manjši sponzorji, s katerimi takrat še niso bile sklenjene pogodbe. So pa režimski mediji afero napihnili in začeli s pritiski v smer »družbene odgovornosti« podjetij, češ da se gospodarskim družbam ne spodobi, da podpirajo prireditve, ki nasprotujejo »splošnim človeškim vrednotam« (beri: nasprotujejo agendi LGBT). No, sedaj se je težišče preselilo k oglaševanju v nerežimskih medijih, kjer se je spozabil tudi aktualni predsednik vlade.
Vendar pa velja spomniti na zapisano na spletni strani vlade, da so v kabinetu predsednika vlade v zadnjem času prejeli kar precej pozivov, naj se javno opredelijo glede razprave o spornosti oglaševanja (delno ali večinsko) državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražne vsebine. Zveni znano? Kot trdijo naši viri, za to »pisemsko akcijo« skoraj zagotovo stoji Domen Savič, ki je na podoben način že pred tem »kadrovsko urejal« zadeve na nekaterih medijih (denimo na Radiu Ognjišče), sam pa je znan po svojih vulgarnih izrazih, s katerimi je napadal katoličane. V primeru svojega boja proti sovražnemu govoru Savič, če uporabimo znano sintagmo, grize svoj lastni rep.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
Gašper Blažič
