Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o ekstremistični zunanji politiki Golobove vlade, ki nas vse bolj potiska v objem Titovega Gibanja neuvrščenih ter hkrati stran od jedrne Evrope. Razgaljamo vladno vsiljevanje evtanazije po zgledu Adolfa Hitlerja ter politično zlorabo Romov s strani vladajoče koalicije. Pišemo o katastrofalni politiki Golobove vlade na področju črpanja evropskih sredstev ter o vladnem izčrpavanju podjetništva, kar povzroča hudo škodo slovenskemu gospodarstvu. Z Demokracijo boste vedeli več!
Če zaokrožimo slovensko zunanjepolitično usmeritev, bi lahko rekli, da se je vsaj zadnji dve leti slovenska smer nevarno obrnila stran od tega, kar je določalo našo smer vse od leta 1990 dalje. Obdobje osamosvojitvene vlade je bilo zaznamovano z iskanjem, saj je Zahod takrat kategorično odklanjal, da bi podpiral razbijanje Jugoslavije, nekaj več naklonjenosti je pokazal le avstrijski zunanji minister in tedanji prvak Avstrijske ljudske stranke Alois Mock, od držav Evropske skupnosti pa nemška vlada, ki jo je vodil kancler Helmut Kohl. Nemčija je takrat predsedovala KEVS (danes OVSE). Z mednarodnim priznanjem januarja 1992 je Slovenija začela pridobivati simpatije Zahoda, ki se je počasi tudi sprijaznil, da Jugoslavije ne bo mogel več obnoviti in da je njen razpad dokončen. V dvanajstih letih je Slovenija postala tudi polnopravna članica EU in Nata, dejansko je bila med vsemi nekdanjimi državami komunističnega vzhoda najuglednejša. Žal se je to kasneje spremenilo. Očitno je k temu pripomogla tudi uspešna kandidatura Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN. Njen mandat bo potekel s koncem leta 2025. Slovenska oblast je položaj Slovenije v organih OZN očitno razumela kot možnost, da postane glavna zaveznica Palestine tudi znotraj EU. Nekateri se celo šalijo, da bi lahko zaradi slovenske aktivnosti Palestina postala nova članica EU. Še posebej po eni od zadnjih vladnih sej, ko je Slovenija dva ministra iz izraelske vlade razglasila za nezaželeni osebi, ker naj bi zagovarjala skrajna stališča.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Katastrofalno slabo črpanje evropskih sredstev in nova finančna perspektiva
V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba pa je razvidno, da vladajoča koalicija sredstev noče ali ne zna pripeljati v Slovenijo. Že sredi aprila so podatki Evropske komisije pokazali, da je Slovenija prejela le 5,9 odstotka vseh sredstev. Vprašanje o tem je 24. aprila v okviru poslanskih vprašanj Robertu Golobu postavil poslanec Franc Breznik. Golob pa je odgovoril, da ima Slovenija ravno v tem mandatu na razpolago največ denarja, da pa se črpanje v resnici izvaja bistveno bolj učinkovito, »kot se želi prikazati«. Napovedal je, da se bodo stvari »do poletja spremenile, še mesec in pol, pa bo vse drugače«. Da se bo v prihodnjem mesecu in pol, to je do sredine junija 2025 »pokazalo, da je tempo črpanja bistveno narasel«, skrb pa je »v resnici odveč«. Pri tem se je opiral tudi na sklep vlade, ki je februarja letos sprejela načrt, kako bomo pospešili črpanje in na kakšen način bomo dali prednost tistim projektom znotraj kohezijske politike, ki imajo večjo verjetnost izvedljivosti. »Se pravi, da ne bomo vztrajali pri projektih, za katere obstaja verjetnost, da jih ne bi dokončali, ampak pri tistih, ki jih bomo izvedli. Tudi zaradi tega bodo podatki letos poleti že bistveno drugačni. K temu nimam več kaj dodati, razen da se počaka do poletja. Verjamem, da boste poleti pokazali novo tabelo in mogoče tudi kakšen drugačen zaključek, kot ga imate danes.«
Intervjuja: dr. Nik Trontelj in mag. Karmen Furman
Teolog in zgodovinar dr. Nik Trontelj je spregovoril o sodnih rehabilitacijah posvečenih oseb, ki jih je obsodil sodni sistem totalitarne Titove države. »Znano je, da je bilo v imenu komunističnega prevzemanja oblasti in njenega izvajanja storjenih mnogo zločinov nad Cerkvijo, od likvidacij do neutemeljenih sodnih pregonov. Tako imenovani duhovniški sodni procesi so bili zlasti v povojnih letih izrazito politično motivirani, saj je tedanja oblast s sodnim aparatom kazensko preganjala politične nasprotnike, ki jih je razglašala za razredne sovražnike. Cerkev je bila edina ustanova, ki si je komunistična oblast ni uspela podrediti,« je med drugim dejal.
Poslanka SDS mag. Karmen Furman pa je spregovorila o delu v državnem zboru, predvsem kar se tiče pokojnin, zdravstva ter dolgotrajne oskrbe. Kot pravi, so prav upokojenci pod to vlado ena izmed najbolj zapostavljenih skupin državljanov. »Krepko več kot polovica jih prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. A za tem statističnim podatkom so skrite zgodbe ljudi, ki so se po številnih letih dela in plačevanja prispevkov sedaj znašli v stiski, vlada pa je njihove pokojnine še dodatno obdavčila za plačilo storitev, ki se trenutno sploh ne izvajajo,« je povedala.
Po sledeh nacistov: zakon o evtanaziji sprejet kljub nasprotovanju stroke
»Zdravniki se opredeljujemo do zakona na nepolitični, nestrankarski, neverski, poklicno avtonomni način in ne dovolimo, da bi nam zaradi izraženih stališč kdorkoli pripisoval drugačno kot le zdravniško-deontološko stališče, podprto z mednarodnimi predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega poklica,« so zapisali v sporočilu za javnost. Med temeljnimi načeli zakona je izpuščeno načelo spoštovanja avtonomije zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, so opozorili. Poklicna avtonomija po navedbah Slovenske medicinske akademije predstavlja temelj strokovne odgovornosti, ki jo pri zdravnikih določajo tudi sprejeta etična načela, ki glede evtanazije in pomoči pri samomoru izhajajo iz mednarodnih dokumentov, kot je Ženevska deklaracija Svetovnega zdravniškega združenja (World Medical Association (WMA)), ki je bila prvič sprejeta na Generalni skupščini leta 1948 in kasnejših posodobitev stališč Etične komisije WMA (Ethical Committee WMA). »Slovenska medicinska akademija ugotavlja, da sedanje besedilo zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kljub drugačnim obljubam zakonodajalca ohranja zdravnika v centru zakonske procedure kot pomočnika pri samomoru sočloveka, česar večina zdravnikov ne sprejema, saj je pomoč pri samomoru v nasprotju z zdravniško etiko in deontologijo,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Sobivanje s posamezniki iz romske skupnosti zelo oteženo, pod to vlado dobivajo zalet
Sobivanje s pripadniki romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji, ki zajema Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško območje, je zelo oteženo. Pa ne zato, ker bi bili državljani sovražni ali kakorkoli odklonilni do Romov, pač pa zato, ker nekateri med slednjimi dobivajo zalet pri izvajanju kriminalnih in drugih nasilnih dejanj Romi niso vsi enaki, nekateri med njimi so tudi revni, zelo revni, kakor je nedavno v intervjuju za Demokracijo dejal šentjernejski župan Jože Simončič. Strpnost poudarjata tudi novomeški župan Gregor Macedoni in ribniški župan Samo Pogorelc. Slednji je pesti treh Romov občutil na lastni koži. Vendar pa župani opozarjajo na nujnost, da smo pred zakonom vsi enaki, kar pa zdaj ne velja. Župani enajstih občin so s podporo več kot 31.500 podpisov volivk in volivcev v državni zbor že leta 2023 vložili spremembe več zakonov, koalicija (Svoboda, SD in Levica) pa je vse zavrnila, češ da bodo sami pripravili boljše rešitve. Do danes jih še niso. V občinah pa se razrašča nasilje, varnost občanov in njihovega premoženja je ogrožena.
Vladajoči z novim zakonom o gostinstvu nespametno omejujejo podjetništvo
Novi zakon o gostinstvu določa vrste gostinske dejavnosti, pogoje za njihovo opravljanje in posebne pogoje za posebne oblike gostinske dejavnosti, tudi za oddajanje stanovanja v kratkotrajen najem. Državni svetniki so na predlog interesnih skupin delodajalcev in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasovali veto na zakon o gostinstvu. Zakon namreč ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin. Večina državnih svetnikov se je strinjala z oceno predlagateljev veta, da stanovanjske politike ni mogoče reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva. Zakon je po besedah državnega svetnika Aleša Pulka škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni. »Na podeželju se z oddajanjem sob ukvarjajo posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine,« je poudaril in opozoril, da bo tem subjektom zakon onemogočil delo.
Dr. Stane Granda: Cinična zloraba mater iz Srebrenice
Ko je leta 1991 JLA napadla Slovenijo, sem na zboru našega odreda opazil visokoraslega in slokega Bošnjaka, mlajšega vodnika, ki je kot rezervist pred tem poveljeval topovom BST. Seveda jih tedaj nismo imeli, ker so jih Kučanovi vzeli. Vprašal sem ga, kaj dela med nami, saj to je slovenska vojna. Dejal mi je, da ga je zjutraj klical oče, baje nekdanji partizan, in ga vprašal, ali ve, kaj je njegova dolžnost. »Z vami se bom boril za mojo Bosno,« je bil njegov odgovor. Prevzel je skupino z »armbrusti«, ki smo jih dobili naslednje dni. Inštruktor zanje je bil Albanec z brki angleškega oficirja (Šačiri?)! Obračun s komunizmom je v Jugoslaviji, razen pri Srbih, pokazal veliko več realnega bratstva in enotnosti, bolje solidarnosti, kot pod Titovo Jugoslavijo oziroma pod vodstvom KPJ, ki ji je bila to ideološka doktrina, ne pa humanistična drža normalnih državljanov.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične in pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Marko Puš, Dominik Štrakl, Matevž Tomšič, Miro Petek, Štefan Šumah, Igor Omerza, Andrej Fink in Jože Biščak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
