Piše: G. B.
V novi številki Demokracije ugotavljamo, da je Donald Trump kot novoizvoljeni ameriški predsednik takoj prešel od predvolilnih obljub, h konkretnih dejanjem. Pišemo o Trumpovem metuljevem efektu v Sloveniji, Golobovi aroganci in razgradnji ustavnosodne doktrine v naši državi. Pišemo o komunističnem pogromu nad slovenskimi književniki ter o tem, da je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar sicer preživel interpelacijo, a bo verjetno vseeno zamenjan. Objavljamo intervjuje z Bogomilom Ferfilo, Dejanom Valentinčičem in Andrejem Poglajnom. Z Demokracijo boste vedeli več.
Novi ameriški predsednik Donald Trump je v prvem tednu svojega mandata podpisal vrsto izvršilnih ukazov. Razpon tem je širok − od pomilostitev prek boja proti mamilom in nezakonitim migrantom, umika iz mednarodnih organizacij do ukrepov proti globoki državi. V prvem tednu svojega drugega predsedniškega mandata je Donald Trump podpisal vrsto predsedniških izvršilnih ukazov, ki so dvignili precej prahu. Trumpovi nasprotniki, še posebno tisti, ki jih ti ukazi neposredno zadevajo, obtožujejo predsednika, da se ravna kot slon v trgovini s porcelanom. Dejansko mnogi teh ukazov popolnoma obračajo dosedanjo ameriško politiko, vendar pa je po drugi strani tudi res, da niso oziroma ne bi smeli biti presenečenje. Trump jih je napovedal ali vsaj nakazal med svojo volilno kampanjo, pravzaprav je prav na rovaš teh napovedi dobil na milijone glasov podpore.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Trumpov metuljev efekt je dosegel Slovenijo, nastala je panika
Ob inavguraciji je premier Robert Golob, ki na inavguracijo seveda ni bil povabljen, Trumpu poslal čestitko. V njej je izrazil željo po nadgradnji dvostranskih odnosov in utrditvi čezatlantskega partnerstva, ko je rekel, da se lahko EU in ZDA le skupaj zoperstavljajo aktualnim globalnim izzivom, je bilo razvidno iz objave na vladnem profilu na omrežju X. No, precej nenavadno glede na to, da ob lanskem obisku Washingtona Golob kakor ni imel časa, da bi se sešel s Trumpom, ker je seveda pred volitvami podpiral Kamalo Harris. No, ko je Trump zmagal, je Golob takoj obrnil ploščo in Trumpa v Parizu »ujel iz zasede«. Da sedanja slovenska vlada ni dobro zapisana v Washingtonu, je opozoril tudi udeleženec inavguracije, podjetnik Ivo Boscarol.
Boštjan Poklukar preživel interpelacijo, a s tem še zdaleč ni prepričal
Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, je prejšnji teden prestal interpelacijo o delu in odgovornosti. Razprava in glasovanje sta pokazala, da gre za pirovo zmago. Od skupno 90 poslancev in poslank, jih je Poklukarja podprlo 35, vsi izključno iz stranke Gibanje Svoboda, ki ji pripada tudi minister. Stranka Roberta Goloba ima sicer 40 poslancev in poslank, 35 glasov podpore Poklukarju pa pomeni, da ga niso podprli niti vsi strankarski kolegi. Pet se jih je izmaknilo. V prid Poklukarju ni glasoval nobeden iz koalicijskih strank SD in Levica. Več kot deseturna razprava prejšnji torek je tudi pokazala, da so v koalicijskih strankah med seboj sprti in razklani. Za to, da so obranili Poklukarja, gre zasluga predvsem temu, da se razdor v koalicijskih strankah (Gibanje Svoboda, SD in Levica) ne bi še povečal. Ogroženo bi bilo delovanje koalicije in njihovih poslancev ter drugih privilegirancev. Vladanje je torej tisto, ki to koalicijo drži skupaj kot beton.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič opozarja na razgradnjo ustavnosodne doktrine
»Takšno vpeljevanje nedoločnosti v odločanje ustavnega sodišča opisujemo kot pojav razgradnje ustavnosodne doktrine in predstavlja korak v nasprotno smer od tega, kar bi v ustavni demokraciji ustavno sodišče moralo početi. Bistvo ustavnosodne obrti je namreč ravno v izgrajevanju čim bolj konsistentne in za naslovnike vnaprej vse bolj jasne in podrobno razdelane ustavnosodne doktrine, ki prav zato nato v konkretnih primerih lahko velja enakopravno za vse stranke in za vse podobne primere enako,« je še zapisal Jaklič in ob tem dodal, da »ko je doktrina jasna in določna, jo sodnik mora uporabiti v bodočih primerih ne glede na to, kdo je stranka konkretnega postopka, in ne glede na svoje lastne ideološke, politične in druge zunajpravne preference v vsakokratnem primeru«. »Ko ustavno sodišče doseže to stopnjo izgrajenosti doktrine in slednjo tudi načelno izvaja, doseže in izpolnjuje svoje poslanstvo,« je jasen Klemen Jaklič.
Sporni razpisi agencije Spirit tresejo koalicijo in SD
Po novem letu je v Sloveniji završalo, ko je javnost izvedela za domnevne nepravilnosti pri javnem razpisu Javne agencije Spirit Slovenija za spodbujanje investicij v gospodarsko prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovniške regije. Med izbranimi podjetji sta bili tudi VonPharma SI in Vital QI, obe v lasti Tadeja Von Horvatha, ki sta skupaj prejeli skoraj 20 milijonov evrov. Po poročanju medijev sta imeli podjetji v letu 2023 skupaj le pet zaposlenih, kar je vzbudilo dvome o njuni usposobljenosti za izvedbo tako obsežnih projektov. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je po javnem razkritju informacij odredil notranjo revizijo razpisa. Spirit je nato preklical sklepa o izbiri za omenjeni podjetji zaradi neizpolnjevanja pogojev in podal kazensko ovadbo. Direktor Rok Capl je ponudil odstop in minister Han ga je sprejel.
Intervjuja: dr. Bogomil Ferfila in Andrej Poglajen
»Predvsem je Trump podjetnik in ne karierni politik. To ni nujno slaba stvar, v Maleziji so lahko v parlament izvoljeni samo podjetniki, zato je Malezija postala regionalna gospodarska sila, ki se vse bolj uveljavlja tudi na globalni ravni. Trump je torej podjetnik, kariero je naredil v nepremičninah. Tam je kot del poslovne strategije postavljal visoke cene pri prodaji in nizke ponudbe pri nakupu. To mu je omogočilo, da je videl kako naprej. Nato je sledilo dogovarjanje, »glihanje«, dokler niso na koncu prišli do za obe strani sprejemljivega dogovora in so lahko sklenili posel,« je v intervjuju za Demokracijo povedal dr. Bogomil Ferfila, politolog in poznavalec ZDA.
Pogovarjali smo se tudi s poslancem SDS Andrejem Poglajnom, ki se je udeležil inavguracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. »Izpostavil bi konkreten primer, in sicer poročanje o tem, kako naj bi Elon Musk pozdravljal z »nacističnim« pozdravom množico. To je daleč od resnice. Sam sem sedel nekaj metrov stran, ko se je to zgodilo. Ob tem zamahu z roko je Musk zaklical »moje srce pripada vam«, se dotaknil srca in pokazal na množico. Ni šlo za nikakršen nacizem, temveč za izražanje čustev do navzočih ljudi, ki so pomagali Donaldu Trumpu in novi administraciji do zmage. Ko sem videl poročanje slovenskih medijev, se mi je zdelo njihovo poročanje »zanimivo«, saj sem videl Muskovo kretnjo na lastne oči in vem, kaj je resnica,« je dejal Poglajen v intervjuju za Demokracijo.
Milan Gregorič: O komunističnem pogromu nad slovenskimi književniki in književnicami
Pred nekaj leti se je znašla na knjižnih policah knjiga Andrijana Laha z naslovom Slovenski književniki in književnice v slovenskih zaporih (Založba Družina, Ljubljana 2017). Iz nje zvemo, da je daljši ali krajši čas gnilo v slovenskih zaporih najmanj 60 knjižnih ustvarjalcev, in sicer poleg pesnikov, pisateljev in dramatikov tudi nekateri esejisti in publicisti, zlasti tisti, ki so pisali kritična in tehtna dela o naši polpretekli zgodovini. Na primer Mirko Kambič, Ljubo Sirc, Angela Vode idr. V uvodu h knjigi pravi avtor, da so spričo težav z arhivskimi viri portreti obsojencev obdelani zelo različno, od kratkih skic do obsežnejših podob. Portreti zajemajo »biografske podatke, obsojanja, verjetne mogoče razloge za zapor, pravne in nepravne značilnosti, obtožbe, obsodbe in zapor«. Pa tudi literarne odzive književnikov in književnic na lastne zapore in delno tudi na zapore drugih. Raziskava tako nazorno osvetljuje »bitje in žitje nekaterih književnikov in književnic v komunizmu, delno pa tudi funkcioniranje totalitarnega režima«.
V tedniku Demokracija si lahko preberete številne pronicljive analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Vida Kocjan, Marjeta Bogataj, Stane Granda, Matevž Tomšič in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
