Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o prepričljivi zmagi razuma na referendumu o pokojninskih privilegijih. Objavljamo odzive in komentarje ter analize, kako bo to vplivalo na slovensko politično sceno. Razkrivamo tudi škandalozno financiranje t. i. nevladnikov s strani Golobove vlade. Na podlagi podatkov ugotavljamo, da se čakalne vrste v zdravstvu v Sloveniji še vedno daljšajo, prav tako se slabšajo razmere v domovih za starejše. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej smo se pogovarjali z dr. Tamaro Griesser Pečar, o kulturni vojni pa z dr. Mártonom Békésom. Objavljamo tudi, kdo je v resnici novi papež Leon XIV. in kako podoben bo svojemu predhodniku Frančišku. Z Demokracijo boste vedeli več!
Predsednik SDS Janez Janša je ob uspehu na referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov dejal, da je rezultat zmaga razuma in »tistega dela volilnega telesa v Sloveniji, ki se zaveda, da se država v času mandata sedanje koalicije giblje v napačno smer«. Ocenil je, da je takšni usmeritvi razumni del slovenskega volilnega telesa izrekel odločen ne. »Danes je Slovenija naredila velik korak k temu, da si Slovenci ukradeno državo vzamemo nazaj,« je v prvi izjavi po uspehu na referendumu dejal prvak SDS. Menil je, da je vladna koalicija na nedeljskem glasovanju dobila dve klofuti. Prvo, ker je bil zavrnjen »sramoten zakon, s katerim so želeli neupravičene privilegije dodeliti samo peščici na podlagi odločanja nekega političnega telesa«, drugo klofuto pa so dobili predstavniki izvršilne oblasti, ki so pozivali k bojkotu. Po Janševih besedah se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da so tisti, ki so v koalicijsko pogodbo zapisali, da bodo spodbujali udeležbo na volitvah in referendumih, volivce pozivali k bojkotu. »Računali so na to, da bo zelo visok kvorum za veljavnost referenduma težko doseči, vendar je bil ne samo dosežen, bil je oziroma bo močno presežen. Več kot 400.000 slovenskih volivk in volivcev je glasovalo za razum,« je poudaril. »Vsaka vlada bi po takšni dvojni klofuti sama odstopila. Dvomim sicer, da bo prišlo do tega premisleka,« je dejal Janša in dodal, da je v rokah slovenskega volilnega telesa, da na »takšno reakcijo oziroma nereakcijo odgovori na naslednjih volitvah, ki bodo v vsakem primeru prej kot v enem letu«. Potrdil je tudi, da bo SDS do volitev stopnjevala pritisk, »da se upravljanje z državo obrne v prihodnost in ne v preteklost«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Vladajoči so z bojkotom udarili mimo
Kot smo še pisali, se je vladajoča elita odločila, da bo »dan zmage« proslavila na napačen datum, to je 9. maj, čeprav je splošno znano, da Evropa – v nasprotju z Rusko federacijo – ta dan praznuje 8. maja, ki je v Sloveniji hkrati tudi obletnica Majniške deklaracije iz leta 1989, tistega dokumenta, ki je postal temeljni program za osamosvojitev, a so ga tedanje komunistične korifeje skušale čim bolj zamegliti. Tudi s pomočjo t. i. Temeljne listine, ki je poudarjala novo Jugoslavijo in novi socializem, pa tudi s pomočjo Sveta za človekove pravice, ki ga je kot prvi neuradni slovenski »ombudsman« vodil komunistični profesor kazenskega prava Ljubo Bavcon. Sedanja vladajoča koalicija seveda nadaljuje svojo politiko v tem duhu, saj se je povzdignila nad ljudstvo in – z izjemo SD – pozvala k bojkotu, sedaj pa zanika, da bi bila na referendumu poražena, češ da na njem sploh ni sodelovala.
Intervjuja: dr. Tamara Griesser Pečar in dr. Márton Békés
Zgodovinarka dr. Tamara Grisser Pečar je ocenila razmere v Sloveniji 80 let po koncu druge svetovne vojne. »Zmaga nad fašizmom in nacizmom maja 1945 v Sloveniji dejansko ni prinesla konca nasilja, sledil je le druge vrste totalitarni režim. Komunistični sistem je prevzel nacionalsocialistično zapuščino. Do konca januarja 1946 so umorili 15.000 Slovencev,« je med drugim dejala.
Za Demokracijo je spregovoril tudi madžarski publicist dr. Márton Békés, ki je med drugim dejal: »Liberalna levica je bolje izkoristila pomembnost kulture iz dveh razlogov. Prvič, zaradi komunistične preteklosti. Čeprav je prišlo do gospodarsko-politične spremembe režima, ni bilo kulturne spremembe. Drugič, desnice kulturno področje ni preveč zanimalo. A danes vidimo na Madžarskem končno dve spremembi; institucionalna struktura se že od leta 2010 spreminja tako, da država lahko sistematizira ustavno-nacionalne vrednote v kulturi, polega tega pa obstaja široka desna (konservativna, nacionalistična, populistična, suverenistična) metapolitična baza.«
Je vlada obvodno financirala predvolilno kampanjo nevladne organizacije Asociacija?
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je takoj po volitvah leta 2022 začela z obilnim nagrajevanjem sebi lojalnih levičarskih nevladnih organizacij, ki so ji omogočile vzpon na oblast.To se nadaljuje skozi celoten mandat, v zadnjih dneh pa je v javnosti izredno odstopalo financiranje nevladne organizacije Asociacija s polnim imenom društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture z naslovom na Metelkovi 6 v Ljubljani. To društvo se je namreč edino med njimi vključilo v referendumsko kampanjo za izjemne dodatke oziroma privilegirane pokojnine peščici posameznikov. Društvo je bilo namreč eno od dvanajstih uradnih organizatorjev kampanje. Kot takšni so zagovarjali zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, koordinatorice Levice. Prepričevali so nas, da je »zakon korak v pravo smer«. Pri zagovarjanju svojih stališč so bili zelo dejavni, niso pa pojasnili, kdo jih financira in kako so povezani z vladajočo levičarsko elito. Vsaka predvolilna kampanja organizatorje namreč stane in tudi pri Asociaciji ni nič drugače.
Vedno daljše čakalne vrste v slovenskem zdravstvu
V Sloveniji kar 329.116 bolnih čaka na zdravniški pregled. Število se tedensko povečuje, v dobrih dveh letih se je povečalo za več kot 11 odstotkov. Pri tem nad dopustno čakalno dobo čaka 50 odstotkov več bolnih kot pred dobrima dvema letoma, kar 77.954 ali slaba četrtina vseh. Podatke tedensko objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), na ministrstvu za zdravje pa očitno podatkov o čakajočih nimajo ali pa jih niso pripravljeni deliti z javnostjo. Ko smo pri njih želeli podatke o čakajočih, so nas preusmerili na NIJZ, češ da tam spremljajo in upravljajo s temi podatki. Nič narobe, če ne bi pred kratkim nekateri novinarji drugih medijev izbrskali podatek, naj bi imelo ministrstvo podatke, ki so bistveno višji. Kakorkoli, tudi podatki NIJZ so dovolj skrb zbujajoči in bi morali skrbeti vse v državi.
Slabe razmere v domovih za starejše občane
Sistem se podira, stvari se zaostrujejo, za sprejem je trenutno 19.477 prošenj. Portal N1 Slovenija pa je konec aprila poročal, da je bilo v enem samem domu 296 razpisov in niti ene zaposlitve. Zapleta se tudi, ko pridejo dobri delavci iz tujine. Domovi se zato zatekajo k pogodbenim delavcem in samostojnim podjetnikom, kar otežuje sestavljanje urnikov. Nekateri domovi, med njimi je dom v Novi Gorici, pa opozarjajo, da brez dodatnega kadra ne morejo izvajati storitev dolgotrajne oskrbe. Iz drugih domov prihajajo novice o tem, da ne morejo izvajati storitev pomoči na domu ali pa so čakalne vrste nenormalno dolge. Opozarjajo tudi na nesprejemljive prakse, kot so pomanjkanje osnovnih higienskih storitev (npr. kopanje le enkrat tedensko, menjava plenic manj kot 3- do 4-krat dnevno) in neustrezna zdravstvena oskrba. Opozarjajo tudi na pomanjkanje zobozdravstvenih storitev, kar dodatno slabša kakovost življenja stanovalcev. Ministrstvo za zdravje je pri tem napovedalo pilotni projekt za reševanje tega vprašanja, v uspešnost katerega pa glede na zdajšnje ravnanje in vodenje ministrstva ne verjame skoraj nihče.
Kdo je novi papež Leon XIV.?
Ob 18.07 pa je završalo. Ko so se iz dimnika pokazali prvi dimni signali, je množica zahrumela od navdušenja. Postalo je jasno, da je konklave končan in da bo še isti dan znano, kdo je novi papež. Oglasili so se oglasili zvonovi v baziliki, na prizorišče pa so začeli prihajati tudi vatikanska in italijanska godba ter protokolarna četa švicarska garda. Vendar je trajalo še dobro uro, preden so se vrata balkona na baziliki odprla in je kardinal protodiakon Dominique Mamberti v latinščini razglasil ime novega papeža – kardinal svete rimske Cerkve Robert Francis Prevost. Američan, po izvoru redovnik avguštinec (glavna avguštinska kurija je tik ob Trgu sv. Petra spredaj na levi strani, če gledamo baziliko pred seboj) in prefekt kongregacije za škofe, kar je bilo veliko presenečenje, saj je bil doslej neopazen. V tem času se je 267. Petrov naslednik že preoblekel v papeška oblačila (v t. i. sobi solz so na voljo papeški talarji v treh velikostih) in pripravil krajši govor, kmalu zatem pa se je pojavil na balkonu in izrekel svoje prve besede »Mir z vami vsemi!« Papež je nagovoril ljudstvo v italijanščini, nekaj besed pa je izrekel tudi v španščini. Govor je bil kot pika na i, nekakšen post scriptum zadnjemu sporočilu papeža Frančiška na veliko noč ob blagoslovu »urbi et orbi«. Mir ljudem na zemlji. Zlo ne bo zmagalo. Skratka, optimizem, ki temelji na krščanskem upanju, in to prav v trenutku, ko svetu grozi nova vojna, in na četrtek v tednu molitve za duhovne poklice, tik pred nedeljo dobrega pastirja. Zelo simbolno.
Objavljamo tudi tribuno dr. Ivana Štuheca na temo izvolitve novega papeža.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične in pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Miran Černec, Bogdan Sajovic, Jože Biščak, Andreja Valič Zver, Gaja Omerzi, Andrej Fink in Vinko Gorenak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
