Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija razgaljamo dvojno igro zadnjega šefa slovenske partije Milana Kučana. Objavljamo reportažo s srečanja odborov Slovenske demokratske stranke v Bovcu, kjer je njen predsednik Janez Janše podaril, da je SDS edina resna stranka v naši državi. Pod drobnogled smo vzeli Golobove sporne balkanske posle in vlogo Martina Berishaja pri tem. Pišemo o migrantskem nasilju v Evropi in razvpitem primeru Epstein, ki spet buri domišljijo v Združenih državah Amerike. Objavljamo intervjuja z Nežko Figelj in Suzano Lep Šimenko.
Četudi je bil Milan Kučan že večkrat osrednja osebnost naših člankov in je tudi tokrat, si lahko o tem vsakdo misli, kar hoče. Toda nekaj je res: Kučan še vedno ohranja vlogo »nekronanega kralja Slovenije«, kot ga je nekoč označil zgodovinar in publicist dr. Stane Granda. Na tem mestu ne bomo ponavljali celotnega Kučanovega bogatega življenjepisa. Morda samo tu in tam kakšen drobec. A nekaj je res: zadnji predsednik Centralnega komiteja ZKS se sicer le redko oglaša, a ko se oglasi, ima za to utemeljen razlog. In v tem ga ne smemo podcenjevati. Nekateri starejši prebivalci Slovenije ne pravijo zaman, da je Kučan pravzaprav edini resnični Titov naslednik, saj je bil glede na svojo zvijačnost podoben lisjak kot pokojni maršal. In tako je tudi v obdobju slovenske pomladi odigral dvojno vlogo, pri čemer pa smo večinoma videli samo eno plat. Zato je podoba Milana Kučana še danes pravzaprav tipično manihejska, črno-bela torej. Vendar s tem v resnici tudi zelo zamegljena.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
V Bovcu na pikniku SDS rekordna udeležba in odmeven govor Janeza Janše
Vsakoletno druženje občinskih odborov in regijskih koordinacij SDS na letališču v Bovcu je bilo letos menda že trideseto, čeprav je vmes druženje preprečila epidemija covida 19, leta 2014 pa tudi krivična zaporna kazen za Janšo. Druženje članov in simpatizerjev SDS je uvod v poletni tabor SDS, ki so ga poimenovali po gorniku dr. Henriku Tumi, odvetniku, politiku in planincu. S taborom, pri katerem zavzeto sodeluje tudi Gorniški klub Skala, so začeli leta 1994 v kampu Klin v dolini Lepene, nedaleč od Bovca. Ko se je avtor teh vrstic pred leti oglasil na obisku v Bovcu, kjer je bil njegov gostitelj poslanec Danijel Krivec, sta skupaj obiskala prav ta kamp, ki je bil sprva tudi prizorišče piknika, vendar je postal pretesen, zato so ga začeli organizirati na letališču v Bovcu, medtem ko je kamp ostal izhodišče za dejavnosti poletnega tabora. In še danes marsikdo reče »grem v Lepeno«, s čimer misli prav na ta vsakoletni tabor, katerega vrhunec je pohod na Triglav. Žal je letos v začetku maja boj s hudo boleznijo izgubil lastnik kampa Klin Jože Zorč, na lanski praznik vseh svetih pa je v večnost odšla še ena velika legenda letnega tabora, profesor elektrotehnike in že od rosnih let zelo zagret gornik, to je dr. Anton Jeglič. Na oba se je v svojem govoru spomnil tudi predsednik SDS Janez Janša.
Intervjuja: Nežka Figelj in Suzana Lep Šimenko
»Pred 10 leti sem za revijo Reporter izjavila, da je ideja o palestinski državi zelo oddaljena, danes to potrjujem in verjamem, da je še bolj oddaljena. Zelo me preseneča medijsko pokrivanje vojne, ki v večini obsoja Izrael, da izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom. Zavedam se, da govorim o zelo občutljivi vsebini, a genocid pomeni, da se z namenom v celoti ali delno uniči prebivalstvo, o tem pa za Palestince v Gazi ni nobenega podatka. Rada bi poudarila, da ni Izrael začel te vojne in da se ima judovska država dolžnost braniti. Med ljudmi sem tudi zaznala neprepričljivo primerjanje slovenskega narodnoosvobodilnega boja s palestinskim, ki ne obstaja, razen če ne mislijo na Hamas, kar pa kaže pomanjkljivo razumevanje zgodovinskih dejstev,« je za Demokracijo poudarila goriška Slovenka Nežka Figelj.
Poslanka Suzana Lep Šimenko pa je spregovorila o stanju v parlamentu. »V odboru za finance zavlada tišina, ko pride do vprašanj o realnem stanju javnih financ. Koalicijski poslanci se izogibajo konkretni razpravi, pogosto poslušamo samo splošne floskule o »solidarnosti« in »socialni pravičnosti«, brez vsebinskih pojasnil, kako to financirati,« je dejala.
Sporni Golobovi balkanski posli in Berishaj
Specializirano državno tožilstvo v Sloveniji je končalo preiskavo sodelovanja med podjetji Martina Berishaja in družbo Gen-I Beograd v obdobju, ko je skupino Gen-I vodil Robert Golob. Tožilstvo je zadevo odstopilo srbskemu tožilstvu, saj naj bi bili ključni dokazi in osumljenci, vključno z Borislavom Antovićem, povezani s Srbijo. Odločitev je čudaška in kaže na reševanje Goloba, pa tudi na potrditev obstoja kriminalne afere. V teh dneh smo izvedeli, da je preiskava razkrila sum zlorabe položaja, ko je Gen-I Beograd v obdobju 2019–2022 nakazal več kot dva milijona evrov na račune Berishajevih podjetij v tujini, kot je MB Consulting, od katerih je bilo približno 1,8 milijona evrov dvignjenih v gotovini. Slednje nakazuje pranje denarja, s katerim naj bi financirali politični kampanji, vključno s kampanjo albanskega politika in aktivista, sicer pa predsednika kosovske vlade Albina Kurtija. Slovensko tožilstvo meni, da so sledi denarja vodile v Srbijo, kjer pa sodelovanje ni mogoče zaradi omejitev pri izročanju in dostopu do podatkov.
Za dostojen pokop žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico
Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog dopolnitve zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. S tem želijo zagotoviti pietetno in trajno rešitev za pokop več kot 3000 posmrtnih ostankov žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico. Omenjeni predlog določa, da se posmrtni ostanki komunistične morije po vojni iz Jame pod Macesnovo gorico, ki so zdaj shranjeni v državni kostnici v Škofji Loki, v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona prenesejo in pietetno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani. Kot so v SDS še opozorili, so bili ostanki doslej shranjeni v neustreznih razmerah, najprej v zabojnikih v garaži Komunale Kočevje, nato začasno v kostnici v Škofji Loki, »kar je nespoštljivo in v nasprotju s temeljnim civilizacijskim načelom dostojnega pokopa«.
Šentjernejčani sporočajo vladi: Dovolj je bilo romskega nasilja in neukrepanja države
V Šentjerneju je 15. julija potekal miren protestni shod zaradi romskega nasilja in neukrepanja države. Zbralo se je več kot tisoč domačinov in ljudi iz drugih občin. Na vlado so naslovili več zahtev za zagotovitev varnosti in sprejetje ustrezne zakonodaje. V Sloveniji je romsko nasilje postalo dolgotrajna težava, omenjeni shod pa je le posledica zadnjih napadov v občini. Protestniki so na čelu z županom Jožetom Simončičem in Ljudsko iniciativo Šentjernej postavili vladi rok za ukrepanje do sredine septembra, sicer bodo stopnjevali svoje zahteve. Pred številčno množico je po kratkem uvodu in himni govoril predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej Domen Matjaž. »Zahtevamo spremembe, zahtevamo varnost, red in pravičnost za vse!« je poudaril na začetku govora in opozoril, da se nasilna dejanja stopnjujejo, drznost storilcev pa je vse večja. Prepričan je, da pri tem ne gre za naključja, ampak za nov način delovanja romskih kriminalcev.
Primer Epstein spet buri domišljijo v ZDA
Primer Epstein postaja politična mora za Trumpovo administracijo. Epstein je bil bogat poslovnež, ki se je četrt stoletja družil z vsemi, ki so v ameriški, pa tudi svetovni eliti kaj pomenili. Izkazalo pa se je tudi, da je pedofilski pokvarjenec, še več, da je svojim elitističnim prijateljem in poslovno-političnim partnerjem omogočal seks z mladoletnicami, celo z otroki. Leta 2019 so ga aretirali, javnost je pričakovala, da bo na sojenju razkril imena svojih pedofilskih pajdašev, potem pa je uradno v celici storil samomor. Tri leta kasneje je bila obsojena Ghislane Maxwell, njegova »glavna punca«, ki so jo nekatere od mladoletnih deklet obtožile, da je sodelovala kot partnerka v zločinu. Maxwellova je bila obsojena na dvajset let zapora, a je tudi ona molčala in ni razkrila nobenega imena Epsteinovih »klientov«.
V novi Demokraciji objavljamo analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Jože Biščak, Vinko Gorenak, Matevž Tomšič, Andreja Valič Zver in Janez Remškar.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
