Piše: C. R.
Izšla je nova Demokracíja v prenovljeni podobi! V njej pišemo o slovesu papeža Frančiška s tega sveta in kdo so njegovi možni nasledniki. Pod drobnogled smo vzeli razpravo ob interpelaciji proti škodljivi Golobovi vladi, ki je razgalila vso njeno nekredibilnost. Razkrivamo, koliko nas bodo stale privilegirane pokojnine za rdečo kulturniško kvazi elito in kako želi skrajna levica po novem poseči celo v vrtce. Objavljamo intervjuje z dr. Žigo Turkom, Joshem Reinsteinom in Andrejem Hoivikom. Z Demokracijo boste vedeli več!
Umrl je papež Frančišek, kar je sprožilo veliko žalovanje, saj se je izkazalo, da je bil izjemno karizmatična osebnost. Ne glede na to pa se je v času Frančiškovega pontifikata razvilo kar nekaj nasprotij; denimo glede podeljevanja obhajila ločenim in znova poročenim, blagoslova istospolnih parov, restrikcij proti skupnostim, ki so želele obhajati mašo po starem tridentinskem obredu, krepitve vloge žensk v rimski kuriji itd. Predvsem si je Frančišek nabral nasprotnike med tradicionalisti, ki so menili, da je Cerkev že z drugim vatikanskim koncilom zakorakala v napačno smer, zadnji papež pa naj bi bil to krizo še poglobil. Prejšnji papež Benedikt XVI. se je želel zbližati z odpadniškimi škofi iz Bratovščine sv. Pija X. in je zato dal več svobode za obhajanje maše po predkoncilskem obredu.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Interpelacija proti Golobovi vladi razgalila njeno nekredibilnost
Pokojninska reforma, sprejeta z zakonom ZPIZ-2, ki ga je državni zbor soglasno sprejel 4. decembra 2012, je dejansko preprečila nadaljnje zniževanje pokojnin, ki se je začelo z zakonom ZPIZ-1 iz leta 2000 v obdobju vlade Janeza Drnovška. Če sprememb ne bi bilo, bi bila danes zajamčena pokojnina približno za petino nižja. Takratna pokojninska reforma je bila sprejeta v popolnem soglasju vseh političnih strank in socialnih partnerjev, podprli so jo tudi upokojenci. Dejstvo, da upokojenci niso bili oškodovani in imajo prav v SDS in ne v Levici ali Gibanju Svoboda, je potrdil tudi Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ. Vlada Roberta Goloba ga je prav zdaj znova imenovala na ta položaj, vendar so to storili šele zadnji dan.
Trenta: Kako je slovensko pravosodje postalo talec političnih intrig
Sodni senat Okrožnega sodišča v Celju ni sledil argumentaciji tožilstva. V obrazložitvi sodbe je poudaril, da Specializiranemu državnemu tožilstvu ni uspelo izpolniti dokaznega bremena (onus probandi) za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja. Tožilstvo ni ponudilo prepričljivih dokazov, da je družba Imos zaradi nakupa zemljišča utrpela konkretno premoženjsko škodo. Prav tako ni dokazov, da bi direktor družbe ob sklenitvi posla vedel za domnevno prenizko vrednost zemljišča ali da bi deloval z namenom oškodovanja podjetja. Ker ni bila ugotovljena krivda prvoobtoženega, posledično tudi ni pravne podlage za obsodbo drugo- in tretjeobtoženega zaradi domnevne pomoči pri kaznivem dejanju.
Povsem razgaljeno pravosodje
Kot pravijo poznavalci, se lahko zgodi, da bo sodni svet predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika razrešil, ta pa se bo potem upokojil, saj je malo verjetno, da bo delo nadaljeval kot navaden sodnik. Isti viri so še dodali, da so postopki za razrešitev načeloma dolgotrajni. Spomnimo. Konec lanskega leta, natančneje 19. decembra, je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v primeru odvzema otrok materi, ki je zaradi upiranja otrok potekal več ur, odločilo, da je bila prepoved stikov matere z otroki neupravičena in da so bile tako materi kot otrokom kršene pravice. Prav tako ni bila pravilna niti izbira sodnice, ki je konkretni primer vodila. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča je tako po ugotovitvah sodišča, s tem ko »je zadeve pritožnikov dodelil določenemu sodniku v nasprotju z objektivnimi, vnaprej določenimi merili, nasprotoval temu, da se zagotovi naključnost pri dodeljevanju primerov«.
Intervjuja: dr. Žiga Turk in Andrej Hoivik
»Glavni problem novih obrazov je v tem, da nimajo nobene odgovornosti do ničesar. Nimajo spoštovanja do tradicij svoje stranke ali ideologije, ker stranka nima tradicij, ideologijo pa napišejo svetovalci za PR. In nimajo nobene ambicije preživeti več kot en mandat, zato lahko delajo poljubne neumnosti, saj kazen ne bo prišla. Namesto kazni bo nov obraz,« je v intervjuju za Demokracijo povedal dr. Žiga Turk, profesor, nekdanji minister in publicist.
Za Demokracijo pa je ekskluzivno spregovoril tudi poslanec SDS Andrej Hoivik. »Prvič v zgodovini Republike Slovenija človek na položaju predsednika vlade poziva k bojkotu udeležbe na referendumu, ki je pravzaprav zadnji demokratični instrument pri uveljavitvi neke zakonodaje. S takšnimi pozivi, ki se jih ne bi sramoval niti Vladimir Putin, je to pot, ki nas vodi v prejšnji nedemokratični režim,« je med drugim dejal.
Skrajna levica želi poseči tudi v vrtce
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki ga vodi 68-letni Branimir Štrukelj, je začel akcijo zbiranja podpisov podpore zaposlenih v predšolski vzgoji in staršev vrtčevskih otrok. Prizadevajo si za ukinitev možnosti občin, da v oddelkih vrtcev povečujejo število otrok v skupinah za dva otroka. V občinah si s tem pomagajo v primerih večjega števila letnih vpisov na območjih, kjer so vrtčevske zmogljivosti omejene. Denarja za graditev novih vrtcev namreč ni na pretek. Zadnji večji razpis za sofinanciranje graditve vrtcev je bil v času Janševe vlade, po več kot desetletju od prejšnjega.
Odločno proti privilegiranim pokojninam
Možnosti načina glasovanja je več. Načine, kako lahko glasujemo, je na svoji spletni strani objavila Slovenska demokratska stranka. Na referendumsko nedeljo, 11. maja 2025, bodo volišča odprta od 7. do 19. ure. Pred tem bo vsak volivec prejel obvestilo, na katerem bo navedeno, kdaj bo referendum in kje je volišče. Volivec mora imeti s seboj osebni dokument, ki ga pokaže na volišču pred volilnim odborom. Ko se volivec podpiše v volilni imenik, prejme glasovnico. Če nasprotujemo nedopustnim astronomskim privilegijem za peščico izbrancev, za katere niso plačani ustrezni prispevki, na glasovnici obkrožimo proti.
V novi Demokraciji lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Klea Jeretič, Vida Kocjan, Marjeta Bogataj, Vinko Gorenak, Andrej Fink, Štefan Šumah, Stane Granda in Andreja Valič Zver.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
