Piše: G. B.
V novi Demokraciji tokrat izpostavljamo nedavno prometno nesrečo predsednice RS Nataše Pirc Musar oziroma varovanih vozil, v katerih so se poleg nje prevažale tudi osebe, ki tja ne sodijo. Pišemo o tem, kako je ustavno sodišče dovolilo referendum o interventnem zakonu, s tem pa zavrlo razvoj Slovenije, saj zakon še naprej ne bo veljal. Pišemo tudi o odgovornosti evropske, predvsem pa španske levice za migrantski vdor v špansko enklavo Ceuta. Še naprej objavljamo rezultate revizij na ministrstvih, tokrat posebej izpostavljamo ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za kulturo ter ministrstvo za demografijo in socialne zadeve, saj je Golobova vlada z zapravljanjem pustila za seboj pravo finančno katastrofo. Objavljamo tudi tribuno dr. Dimitrija Rupla o avtomobilih ter predsednici republike, pri čemer komentira tudi svoj primer v aferi »Metina metla«. Z Demokracijo boste vedeli več!
Ob tem povejmo, da je državni protokol močno povezan z varnostjo in da pravila močno omejujejo prevoze t. i. tretjih oseb. Načeloma velja predsednik republike za stalno varovano osebo, kar pomeni, da vsaj uradno ne sme sesti sam za volan. Znano je, da je to tudi velika žrtev za sedanjega papeža Leona XIV., ki je bil že v mladih letih navdušen voznik, sedaj pa ga vozijo drugi. Mimogrede, prejšnji predsednik Borut Pahor je vendarle naredil izjemo, saj je po nekaterih podatkih tu in tam celo »pobegnil« varnostnikom in se s svojo »katrco« kar sam odpeljal po zasebnih opravkih, s čimer je zaobšel varnostne protokole. No, pri Pirc Musarjevi je problem drugačen, saj si je na račun stalnega varovanja omislila izjemo, da lahko predsedniško vozilo postane nekakšen neuradni »zastonj taksi« za njene prijateljice. Seveda na osebno zahtevo predsednice ter ob varnostnem preverjanju potnikov, čeprav velja, da so ta vozila na voljo le za prevoze članov uradnih delegacij, tu in tam tudi za ožje družinske člane.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Kako je ustavno sodišče zavrlo razvoj Slovenije
Sedem ustavnih sodnikov se je dvignilo nad ustavo in dopustilo referendum o interventnem zakonu in s tem blokiralo njegovo uveljavitev. Zakon prinaša nižje davke, višje neto plače, višje pokojnine in razbremenitve za državljane ter gospodarstvo. Ali, kot je dejal dr. Žiga Turk: »Maske so padle.« Interventni zakon (natančneje Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije – ZIURS) je omnibus zakon, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja 2026. Pripravile so ga stranke t. i. tretjega političnega bloka (NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Resni.ca), podprli pa tudi poslanci SDS. Posega v deset različnih zakonov na področju davkov, socialnih prispevkov, pokojnin, delovnih razmerij, zdravstva idr. ter uvaja tudi nekatere začasne ukrepe (npr. glede davka na dodano vrednost – DDV). Zakon je bil predstavljen tudi kot odziv na energetsko krizo in spodbudo konkurenčnosti, zaposlovanju ter investicijam.
Intervju: Franci Feltrin
»Kot večni optimist sem prepričan, da je sedanja vlada na pravi poti. Če bi se ponovila vlada dr. Roberta Goloba, bi se kriza v gospodarstvu in zdravstvu še bolj poglobila, da o kmetijstvu ne izgubljam besed. Kot človek, ki sem zrasel in veliko čas živel ob kmetijski dejavnosti, lahko rečem samo to, da se tistemu narodu ali državi nič dobro ne piše, ki uničuje kmeta in dovoljuje njegov propad. Da kmetijstvo uničujejo, v verigi od gospodarskih in trgovskih dobičkarjev, ki delajo za kmeta in njegovo dejavnost z veliko večjim dobičkom kot kmet sam, ki živi in del brez pogleda na uro in brez pogleda na dobiček,« je današnje razmere komentiral nekdanji poslanec Zelenih Slovenije in Demosa Franci Feltrin, sicer dolgoletni predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa ter podpredsednik VSO.
Tribuna dr. Dimitrija Rupla: O predsednici in državnih avtomobilih
V zvezi z razlago pravic, dolžnosti ali ugodnosti za varovane osebe bi lahko rekli, da te osebe sploh nimajo zasebnega življenja. Postavlja se vprašanje, ali lahko – kot predsednica republike – v službeno vozilo povabijo prijatelja ali prijateljico, poleg tega pa tudi vprašanje kontrole osebnega/zasebnega življenja in vdiranja države oz. policije vanj. V času svoje ministrske kariere sem v zvezi s tem slišal zanimive zgodbe. Seveda varovane osebe praviloma nimajo kaj skrivati, vendar sem večkrat slišal pritožbe, da so varnostniki zato, da nas kontrolirajo in o nas poročajo ustreznim službam. Še dve kratki pripombi: varovana oseba mora biti pri izbiri privatnih stikov in prijateljskih vabil zelo previdna. Še bolj previdna mora biti pri izbiri varnostnikov in pri izjavah, ki so izrečene v njihovi prisotnosti.
Kdo je odgovoren za migrantski vdor v Ceuto?
A le teden potem, ko je Komisija tako vehementno zavrnila Pobudo, je prišlo do pravega pretresa na skrajnem jugu Evropske unije. Mesto Ceuta, španska enklava na afriški obali Sredozemlja je doživelo pravo invazijo imigrantov tretjega sveta, konkretno Maročanov. Ceuta je špansko (in tudi EU) ozemlje na severnoafriški obali z okoli 84.000 prebivalci. Skupaj z mestom Mellilo in tremi nenaseljenimi otočki del španske enklave na afriški obali, ki povsod meji na Maroko. Maroko sicer ne priznava španske suverenosti nad temi ozemlji, ki so del Španije že okoli pol tisočletja, nekaj stoletij preden je Maroko sploh nastal.
RTV in »saga« o depolitizaciji
Namesto konca polemik o političnih vplivih so se pojavljali novi očitki o politični pristranskosti programa. Kritiki so opozarjali, da RTV Slovenija ni postala politično bolj uravnotežena, temveč naj bi bila v posameznih segmentih izraziteje naklonjena levosredinskim političnim opcijam. RTV Slovenija se je soočala tudi z razpravami o finančni vzdržnosti poslovanja, potrebi po dodatnih javnih sredstvih in zvišanju RTV-prispevka. Hkrati se je odprlo vprašanje, v kolikšni meri lahko takšno financiranje vpliva na njeno dejansko neodvisnost od politike. Tudi to so bile okoliščine, ki ob sprejemanju reforme še niso bile znane, ob odločanju Ustavnega sodišča leta 2026 pa so bile že del dejanskega stanja.
Revizije na ministrstvih: stanje alarmantno, pod Asto Vrečko tudi nepregledni razpisi
Kot je bilo obelodanjeno v začetku avgusta, je revizija, ki jo je na ministrstvu za kulturo za prejšnji mandat izvedlo računsko sodišče, pokazala, da je bilo v obravnavanem obdobju poslovanje ministrstva pri zagotavljanju doseganja ciljev razpisov neučinkovito. Ne samo, da je nova ekipa Ministrstva za kulturo našla 8,9-milijonsko luknjo glede na odprte obveznosti in ugotovila netransparentno in razsipno delovanje prejšnje ministrske ekipe pod vodstvom Aste Vrečko, ampak je tudi Računsko sodišče ob reviziji podalo negativno mnenje, ter od ministrstva je zahtevalo predložitev odzivnega poročila v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila ter mu podalo priporočila za izboljšanje poslovanja v šestih točkah.
V novi Demokraciji preberite številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih prispevali: Gašper Blažič, Vida Kocjan, Lea Kalc Furlanič, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Stane Granda, Andreja Valič Zver, Andrej Umek in Andrej Fink.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
