Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je Slovenska demokratska stranka na svoji konvenciji predstavila svoje poslanske kandidate, njen predsednik Janez Janša napoveduje, da je desna vlada samo še vprašanje časa. Predsednik vlade Robert Golob se vse bolj zgleduje po Slobodanu Miloševiću in, kot kaže, ne bo tako zlahka sestopil z oblasti v primeru poraza. Aferam, sprenevedanju in slepomišenju Roberta Goloba in članov njegove vlade ni videti konca, povrh vsega vlada predvsem v tem času še bolj intenzivno meče javni denar skozi okno. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na funkcijo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije posadila svojo nekdanjo klientko, znano po aktivizmu v levičarskih nevladnih organizacijah. V intervjuju za Demokracijo je spregovoril predsednik državnega sveta in vodja stranke Fokus Marko Lotrič, prav tako vabljeni tudi k branju intervjuja z Moniko Gregorčič, predsednico Krščanskega foruma SDS. Z Demokracijo boste vedeli več!
Govor se je začel z vprašanjem, zakaj je program SDS tako obsežen. »Ker ne samo, da gradimo, ampak tudi popravljamo,« je dejal Janez Janša. Dolgo časa so verjeli, da ne more biti slabše od prejšnje leve vlade, a se je izkazalo nasprotno. Aktualna vlada svobodnjakov s sateliti je po njegovem mnenju dokazala, da dno praktično ne obstaja. Ključni pokazatelj mandata je gospodarska rast, ki so jo znižali pod povprečje EU in je celo trikrat nižja od hrvaške. »Samo gospodarska rast je realna osnova blaginje. Deliš lahko samo to, kar ustvariš,« je poudaril in opozoril, da je račune slej ko prej treba plačati z obrestmi. Nato je našteval prejšnje ukrepe, ki jih je Golobova vlada porušila ali ukinila: davčno reformo in razbremenjevanje neto plač, premik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi za dve leti brez informacijskega sistema, ukinitev Urada za demografijo v Mariboru, ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter vladnega urada za primerjanje cen v zdravstvu in ukinitev dneva spomina na žrtve levega totalitarizma.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Golob brani svoj položaj po Miloševićevem receptu
Zakaj navajamo ta dejstva iz leta 2000 in koliko ima to opraviti s Slovenijo? Naj spomnimo, da je bil takrat del vladajoče nomenklature – bil je namreč minister za informiranje – tudi sedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ki predstavlja navdih tudi za ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ta pa ima, kot že vemo, odločujoč vpliv na sedanjo vlado in predvsem na njenega predsednika Roberta Goloba. Kot je znano, se je tudi Vučić predvsem po tragični nesreči v Novem Sadu 2. novembra 2024, ko je podrta streha železniške postaje ubila 16 ljudi, reševal s pomočjo estrade in populizma pa tudi navideznih »sabotažnih« dejanj, ki naj bi jih uprizarjali njegovi nasprotniki. No, pa tudi z nasiljem nad protestniki. Nekaj časa že opozarjamo, da se iznajdbe z Balkana vse bolj selijo na slovenski politični parket. Spomnimo: nedavno se je pojavil (napačno obrnjen) kljukast križ na spomeniku v Dražgošah kot dokaj kilav poskus, da bi zadevo pred volitvami razglasili kot dejavnost »skrajne desnice«, ki je za Levico kar sinonim za SDS. A kot smo nekajkrat že videli, je bilo vandalsko »grafitiranje« že v preteklosti iznajdba levičarskih kontraobveščevalcev.
Intervjuja: Marko Lotrič in Monika Gregorčič
“Zavzemamo se za razumen, pregleden, stabilen in konkurenčen davčni sistem, ki razbremenjuje delo in omogoča razvoj gospodarstva. To pomeni konkretne ukrepe: razbremenitev plač, zlasti srednjega razreda, da se delo ponovno splača; davčne spodbude za nagrajevanje uspešnosti in ustvarjalnosti zaposlenih; stabilno in spodbudno davčno okolje za podjetništvo, inovacije in nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo; ter odpravo nepotrebnih birokratskih in administrativnih bremen, ki dušijo razvoj,” je v intervjuju za Demokracijo poudaril Marko Lotrič, vodja stranke Fokus ter predsednik državnega sveta.
Pogovarjali smo se tudi z Moniko Gregorčič, predsednico Krščanskega foruma SDS, ki za poslanko kandidira na listi SDS na Gorenjskem.
Primeri Golobovega sprenevedanja, afer in finančnih senc
Golobova politična kariera se je začela na temeljih njegovega domnevnega uspeha v energetskem podjetju Gen-I. Vsaj tako so ga takrat predstavljali. Danes pa vemo, da je Gen-I zrasel predvsem za potrebe preprodaje poceni kupljene električne energije (po dampinških cenah) iz državne Jedrske elektrarne Krško. Podjetja Gen-I tudi ni ustanovil Golob, domnevno v garaži, kot je to razlagal v Evropskem parlamentu. Ustanovitev je bila povezana z Istrabenzom, podjetje je bilo v državni lasti. Vmes je sicer tudi spreminjalo status, da se je s tem izognilo nadzoru nad osebnimi prejemki. Golob si je namreč v podjetju Gen-I dal izplačevati ekstremno visoke zneske: v letu 2021 povprečno okoli 18.000–20.000 evrov bruto na mesec, plus nagrade, ki so skupaj nanesle več sto tisoč evrov letno. Opozarjali smo že, da je šlo za nezakonita milijonska izplačila. Golob je to zanikal. Še bolj sumljivi so bili finančni transferji podjetja Gen-I na Balkan, in sicer več deset milijonov evrov v hčerinske firme (Srbija, Bosna, Albanija, Kosovo), pri čemer je bil del v gotovini in brez jasnih sledi, kar je sprožilo ovadbe zaradi suma pranja denarja ali goljufij. Preiskave Specializiranega državnega tožilstva (SDT) pa se vlečejo brez epiloga.
Zapravljiva ministrica Fajonova, razmetavanju denarja ni videti konca
V državi so pripravljeni številni projekti za gradnjo hitrih cestnih povezav, kanalizacij, šol, vrtcev, ureditev zdravstvene infrastrukture in podobno. Vendar pa se projekti ne izvajajo, saj je Golobova koalicija (Svoboda, SD in Levica) doslej zatrjevala, da za to v državnem proračunu ni denarja. Hkrati so odhajajoči oblastniki v Bruslju puščali veliko evropskega denarja, ker ga preprosto niso želeli ali pa niso znali počrpati oziroma prek projektov pripeljati v Slovenijo. Ob tem pa so denar slovenskih davkoplačevalcev na veliko zapravljali za projekte na Balkanu, Bližnjem vzhodu in celo v nekaterih eksotičnih državah.
Predsednica Slovenije za novo vodjo KPK ustoličila skrajno levičarko
Spomnimo: v primeru Katarine Bervar Sternad gre za direktorico Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) in članico ženske organizacije »Ona ve«, bazena za črpanje levičarskih vodilnih ženskih kadrov, iz katerega izhajata tudi Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič. Pirc Musarjeva je Bervar Sternadovo nagradila kmalu po nastopu svoje predsedniške funkcije; Bervar Sternadova je prejela prvo priznanje predsednice republike na področju brezplačne pravne pomoči oz. človekovih pravic. Verjetno tudi zato, ker vsa leta nudi veliko podporo nezakonitim migracijam. Kot vodilna v t. i. nevladni organizaciji PIC se je namreč »izkazala« že v letih 2018 in 2019. Takrat je namreč na TV Slovenija zatrjevala, da večina migrantov ne more »zakonito vstopiti v nobeno od evropskih držav«, torej prek mejnih prehodov, zato to počnejo na nezakonit način, osebne dokumente pa odvržejo zato, ker potem laže zaprosijo za azil. Povedano drugače: če bi povedali resnico, iz katere države prihajajo in tudi, kdo v resnici so, bi jih slovenski varnostni organi vrnili v državo, iz katere so prišli. Vsaj tako je veljalo včasih, pod Golobom se je tudi to spremenilo. Bervar Sternadova je tako posredno priznala zlorabo azilnega postopka ter pomoč PIC-a pri tem. Potrdila je tudi, da sodelavci PIC-a migrantom že v Bosni in Hercegovini dajejo navodila, kaj naj storijo, ko prestopijo slovensko južno mejo.
Ali je država storila vse potrebno za začetek sojenja v aferi Fotopub?
Dejstvo, da vročitev ni uspešna, samo po sebi še ne pomeni, da se obtoženec izmika postopku. Za strožje ukrepe mora sodišče ugotoviti konkretne indice aktivnega izogibanja. Če obdolženec komunicira prek zagovornika ali ni jasno dokazano, da se zavestno skriva, sodišča praviloma ravnajo zadržano. Administrativno pripravo in evidenco vročanja praviloma vodi sodna pisarna, ne sodnik osebno. Referent spremlja status vročanja, preverja vrnjene vročilnice, evidentira neuspele poskuse ter sodnika opozarja na procesne okoliščine, kot so neprevzeto pisanje ali tek rokov. Zakon ne določa fiksnega roka za ponovitev vročanja; to naj se opravi brez nepotrebnega odlašanja, takoj ko je razvidno, da poskus ni uspel. Predsednik sodišča ali sodna uprava lahko preverjata organizacijske vidike vročanja, ne posegata pa v sodniško presojo veljavnosti vročitve. Ali je bil v obravnavani zadevi odrejen kakšen nadzor, ni znano.
Vabljeni k branju kolumn naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Lucija Kavčič, Petra Janša, Štefan Šumah, Miro Petek, Matevž Tomšič in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
