Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako Slovenska demokratska stranka zaključuje predvolilno kampanjo in kako izgleda koalicija z volivci tik pred volitvami. Svoboda, ki nam vlada, se je dokončno razkrila kot kriminalna združba, ki je povsem ugrabila državo, vendar še obstaja možnost, da z volitvami priborimo državo nazaj. Sprememba oblasti v Sloveniji je pomembna tudi zaradi geopolitičnih razmer – kaj so o tem povedali gostje iz tujine na letošnjem Pučnikovem simpoziju. Objavljamo seznam najbolj razvpitih afer, ki so zaznamovale Golobovo vlado v tem mandatu in kako je to vplivalo na javno mnenje. V Demokraciji objavljamo številne intervjuje, pogovarjali smo se z nekdanjim ministrom za kulturo dr. Vaskom Simonitijem, pa tudi z diplomatom in nekdanjim veleposlanikom v ZDA Tonetom Kajzerjem. Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
Ali se po 35 letih, odkar obstaja slovenska država, vendarle zaključuje težavno obdobje tranzicije? V zadnjih dveh tednih se je namreč dvignil zastor, ki je razkril vsa dogajanja v zakulisju, o katerem smo lahko do sedaj le ugibali. Je naključje, da se je to zgodilo ravno sedaj, na pragu volitev v državni zbor? Dejstvo je, da so posnetki, tako avdio kot video – objavljeni so bili tako na strani Anticoruption2026 kot na Facebookovem profilu Maske padajo –, nastajali skozi daljše časovno obdobje. Če je motiv še nekako razviden, pa ni povsem jasno, kdo naj bi bil izvajalec in kdo naročnik, saj so denimo objavili tudi že znani prisluh, v katerem se je znašel Andrej Vizjak, minister iz prejšnje vlade ter član SDS. Tudi zato uradnemu narativu vlade, da za vsem tem stoji opozicijska SDS, verjamejo le že prepričani pristaši sedanjih koalicijskih strank, ki želijo prepričati predvsem tiste, ki se (še) niso odločili glede volitev.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
»Koalicija z volivci« zajela celotno Slovenijo
V zadnjih dneh pred državnozborskimi volitvami, ki bodo potekale to nedeljo, Slovenska demokratska stranka zaključuje eno najbolj obsežnih, intenzivnih in terensko usmerjenih predvolilnih kampanj v zadnjih desetletjih. Stranka SDS zavestno ni sklepala predvolilnih dogovorov z drugimi političnimi subjekti, temveč je pod geslom »Koalicija z volivci za ustavno večino razuma« gradila neposreden, vsakdanji stik z volivci po vsej državi – od najbolj oddaljenih koroških zaselkov prek dolenjskih gričev, zasavskih rudarskih mest, prekmurskih ravnic, primorskih vasic, gorenjskih dolin, notranjskih planot, posavskih občin do ljubljanskih predmestij in večjih regionalnih središč.
Vsak glas bo štel!
Med vsemi anketiranci je precejšen delež tistih, ki še niso povsem prepričani, komu bi dali svoj glas, ali pa sploh ne nameravajo na volišča. Ko analiziramo samo opredeljene volivce, SDS dosega 30,4 odstotka, Svoboda 24,7 odstotka, združene NSi, SLS in Fokus pa 8 odstotkov. Še pomembnejši za dejanski izid volitev pa so rezultati med tistimi anketiranci, ki so prepričani, da se bodo volitev zagotovo udeležili in so hkrati opredeljeni za določeno stranko. V tej skupini SDS dosega kar 34,8 odstotka podpore, Svoboda 25,2 odstotka, združena Levica in Vesna 8,8 odstotka, medtem ko združene NSi, SLS in Fokus dosegajo 7,2 odstotka. Ti podatki kažejo, da je prednost SDS med dejanskimi volivci še znatno večja, kot kaže splošni pregled, kar pomeni, da bo končni izid v veliki meri odvisen od tega, koliko volivcev bo res prišlo na volišča. Volilna udeležba ostaja po tej anketi tako ena največjih negotovosti. Le 57,9 odstotka anketirancev je svojo udeležbo na prihodnjih parlamentarnih volitvah ocenilo z najvišjo oceno pet, kar pomeni, da so prepričani, da bodo zagotovo šli volit. To je precej nižje od zgodovinskih vrednosti na preteklih volitvah in nakazuje možnost, da bo dejanska udeležba ostala nizka.
Intervjuja: dr. Vasko Simoniti in Tone Kajzer
»In on je takrat ščuval ljudi, okoli 0,1 do 0,2 odstotka ljudi od 2.100.000 vseh prebivalcev, da so kršili prepovedi zbiranja in kolesarili proti vladi in ustvarjali kaos. In to je bil predsednik vseh ljudi v Sloveniji. Politični odvratnež, da ni večjega,« je v intervjuju za Demokracijo dejal dr. Vasko Simoniti, nekdanji minister za kulturo, ko je komentiral vlogo Milana Kučana. Diplomat Tone Kajzer pa je komentiral razmere v svetu: »Mednarodno pravo ni čudežna paličica, ampak je sistem pravil, pravila pa se spreminjajo in v sedanjem času vedno bolj. Glejte, zmagovalci druge svetovne vojne so leta 1945 postavili pravila. Vodilna ideja je bila »nikoli več«, se pravi, da nikoli več ne bi prišlo do tako uničevalne vojne. Zaradi tega so vzpostavili sistem pravil, po katerih bi vsakega kršilca svetovnega reda in miru, vsakega agresorja zaustavili, če ne že v kali, pa vsaj v začetku, še preden bi se razvnela nova uničujoča vsesplošna vojna.«
Sprememba oblasti v Sloveniji je potrebna tudi zaradi dogajanja v svetu
Sporočilo letošnjega Pučnikovega simpozija, že sedemnajstega po vrsti, nadaljuje lansko debato o geopolitični nevihti, ki se dogaja in se je še zaostrila. Hkrati pa prinaša nova spoznanja. Čeprav simpozij ni ravno dogodek, na katerem bi se gnetle množice, so njegova sporočila vselej močna in imajo posreden vpliv na dogajanje pri nas. Kot je ob koncu simpozija spomnil predsednik SDS Janez Janša, so se na letnem taboru stranke v Lepeni v drugi polovici 90. let okoli Jožeta Pučnika zbrali intelektualci iz kroga Nove revije in odprli debato, ki je kasneje prinesla na dan izjavo »Ura evropske resnice za Slovenijo«. Vprašanje, kdaj se bo končala tranzicija, pa je že takrat imelo odgovor: takrat ko bo omrežje razkrinkano. To se vsaj deloma dogaja sedaj, ko na dan prihaja tisto, kar smo sicer vedeli, a je bilo zdaj izgovorjeno naglas. Ali kot je zapisano v Svetem pismu: »Nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Zato se bo vse, kar ste rekli v temi, slišalo v luči, in kar ste v sobah povedali na uho, se bo oznanjalo na strehah.« (Lk 12, 2-3)
Izstopajoče afere Golobove vlade v letih 2022–2026
Vladajoča koalicija v odhodu (Svoboda, SD in Levica) je po marcu 2022 prišla na oblast predvsem s programom Antijanša, proti Janezu Janši torej. Obljub ni bilo veliko, edini dve, ki smo si jih državljani lahko zapomnili, so bili višji davki ter moratorij za gradnjo hitrih cest in širitev avtocestnih prometnih povezav. Napovedi Roberta Goloba tik pred aprilskimi volitvami leta 2022 o višjih davkih, ker »kaj bi on z več denarja«, večina ni namenjala večje pozornosti. To se je izkazalo kot velika napaka. Moratorij za gradnjo cest pa so vladajoči dali na oslovski klopi pred Jašo Jenullom iz Glasu ljudstva. Tudi to obljubo so vneto izvrševali. Koalicijo so v vseh štirih letih spremljale številne afere. Priča smo bili izdatni korupciji, sistemskemu klientelizmu, lobiranju v senci, zaščiti vplivnih ljudi, botrov iz ozadja in ospredja ter prednostnemu financiranju vsega in vseh, ki so Svobodi pod vodstvom Roberta Goloba, SD pod vodstvom Tanje Fajon in zdaj Matjaža Hana ter Levici pod vodstvom Aste Vrečke in Luke Mesca izdatno pomagali do vzpona na oblast. Podkupovali so medije, nekatere neposredno, druge prek obvoda.
Bo desni val očistil Evropo škodljivih levičarskih politik?
V Evropi narašča val desnih strank. V Nemčiji in Franciji so konservativci vse močnejši. Na Švedskem in Danskem tesen boj med desnico in levico. V Avstriji je desnica najbolj priljubljena med ljudmi. Se bo temu valu sprememb in upanja kmalu pridružila tudi Slovenija? Evropa se v zadnjih letih obrača vse bolj v desno. V nekaterih državah vladajo desne vlade, v drugih pa, kljub naporom osrednjih medijev in levičarskih nadzornikov javnega mnenja, konservativne stranke pridobivajo vse večjo podporo. Evropejci in Evropejke počasi ugotavljajo, da so konservativne politike boljše od zblaznelega liberalizma. Za porast desnice se lahko v neki meri zahvalimo kar levičarjem, saj normalne ljudi odganjajo s svojo noro politiko odprtih meja za migrante, z vsiljevanjem istospolne agende, z za gospodarstvo škodljivim zelenim prehodom in s prekomerno socialno državo, ki velikokrat hrani tujce na račun domačinov. Vsekakor so množične migracije med ključnimi dejavniki, ki oblikujejo politične preference posameznikov, medtem ko liberalci in levičarji ne popuščajo pri svojih sanjah ustvarjanja multikulturne celine, ki se za njeno prebivalstvo spreminjajo v nočno moro.
V novi številki Demokracije vabljeni k branju kolumn naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Lea Kalc Furlanič, Vida Kocjan, Andreja Valič Zver, Matevž Tomšič, Stane Granda, Igor Omerza, Vinko Gorenak in Borut Korun.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
