Piše: G. B.
V novi številki Demokracije razkrivamo, kako Golobova levičarska vlada brezsramno zapravlja davkoplačevalski denar in kako duši slovensko gospodarstvo. Objavljamo reportažo s spominske slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja in pišemo o grofu Nikolaju Tolstoju, neuklonljivem raziskovalcu povojnih pobojev. O dogajanju ob koncu druge svetovne vojne smo se pogovarjali z zgodovinarko dr. Heleno Jaklitsch, o novem papežu pa z duhovnikom in župnijskim vikarjem Janezom Turinekom. Z Demokracijo boste vedeli več!
Slovenija doživlja največji padec bruto domačega proizvoda (BDP) v evroobmočju. Smo na robu recesije, hkrati pa tudi med davčno najbolj obremenjenimi in na zadnjem mestu pri črpanju evropskih sredstev. Imamo pa zelo zapravljivo vlado. Težava je tudi netransparentnost porabe davkoplačevalskega denarja za ugodnosti posameznih članov vladajoče elite. Po podatkih, ki jih je od vlade pridobil poslanec SDS Anton Šturbej, so ministrstva in kabinet predsednika vlade Roberta Goloba v letu 2024 za reprezentanco porabili 1,844 milijona evrov. To vključuje stroške za pogostitve, večerje, hotele, darila in podobno. Poraba v višini 1,844 milijona evrov v letu 2024 je tudi približno 10-krat večja od porabe v letu 2022, ko je znašala 189.139 evrov. V to porabo pa na primer ni vključena poraba različnih agencij in skladov. Primer državnega stanovanjskega sklada, ki je nedavno plačal več kot 9 tisoč evrov za pogostitev v eni najdražjih, če ne celo najdražji novomeški gostilni, kaže na dodatne »preložene« stroške.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Golobova nepredelana lekcija iz zgodovine LDS
Po referendumu 11. maja je postalo jasno, da je to zelo močna zaušnica za vlado in koalicijo. Kot smo že pisali, je bila tranzicijska levica zadnja leta navajena zmagovati na referendumih. Po dveh referendumskih trojčkih v času Golobove vlade, ki so se iztekli v korist levičarjev, je 11. maja očitno padel mit o tem, da je javno mnenje na strani vlade. To pa vladajočih nikakor ni streznilo. Prav nasprotno: dober teden dni kasneje so rezultati že pozabljeni, ker je vlada prepričana, da je večina ubogala pozive Roberta Goloba, naj referendum bojkotirajo. Podobno je skušala referendumski izid interpretirati javnomnenjska agencija Valicon. Toda številke so na neki način zelo simbolne: zakon je zavrnilo približno toliko volivcev, kolikor jih je leta 2022 podprlo Gibanje Svoboda. Še ena bolečina več torej.
Davčni primež pod Golobovo vlado duši gospodarstvo
Slovenija je imela lani drugo največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OEDC). Letos bodo podatki še bolj porazni, saj bo s 1. julijem obvezno še plačevanje davka za dolgotrajno oskrbo, denar bo vlada zbirala »na zalogo«. Hkrati v iniciativi Glas ljudstva pripravljajo predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost. Spremembe bodo pripravljene predvidoma do konca maja. Predstavnik Glasa ljudstva, Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, ki v ozadju vodi področje zdravstva, vlada pa mu nekritično sledi, je za nekatere medije že dejal, naj bi se prispevna stopnja za delojemalce (zaposlene) povišala za odstotek, pri upokojencih pa za odstotek in pol.
Intervjuja: dr. Helena Jaklitsch in Janez Turinek
»Menim, da smo še posebej zgodovinarji zavezani k navajanju zgodovinskih dejstev. In eno teh je, da ajdovska vlada zagotovo ni bila prva slovenska narodna vlada. Tak naziv ji je samopašno podelila komunistična partija, ki je dejansko sama, brez mandata volivcev, ustanovila vlado in vanjo imenovala svoje najzvestejše sodelavce. Še huje, njen predsednik je postal Boris Kidrič, soodgovoren za povojne poboje. Tudi nekateri njeni člani bi si za svoja medvojna ravnanja bolj zaslužili mesto na zatožni klopi kot pa naziv minister. Pravilneje bi torej bilo, da bi jo poimenovali prva slovenska komunistična vlada,« je v intervjuju za Demokracijo dejala nekdanja ministrica, sicer pa zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.
Duhovnik Janez Turinek, ki sedaj deluje v Velenju, pa je spregovoril o aktualnih razmerah v Cerkvi in družbi, še zlasti ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. Pogovarjali pa smo se tudi z županom občine Železniki Markom Gasserjem.
Poslovanje RTVS pod drobnogledom; spet v finančnih težavah
Poslovanje Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija) je pod drobnogledom zaradi naraščajočih finančnih težav, upravljavskih izzivov in negativnih ugotovitev Računskega sodišča RS. Soočajo se z resnimi finančnimi in organizacijskimi vplivi, ki se samo še poglabljajo. Decembra 2024 je računsko sodišče izdalo negativno mnenje o računovodskih izkazih RTV Slovenija. Ugotovljeno je bilo, da je RTV samo v enem letu prikazala za 3,09 milijona evrov previsok presežek prihodkov nad odhodki oz. previsok dobiček. Nepravilnosti so ugotovili pri odpovedih pogodb o zaposlitvi, kjer ni bil izkazan zakonit razlog za odpoved iz poslovnega razloga, prva sodba sodišča o tem je bila znana prav ob koncu tedna, in sicer za Valentina Areha.
Spominska slovesnost za žrtve komunističnega nasilja
Janševa vlada je 17. maj leta 2022 razglasila za nacionalni dan spomina na žrtve komunizma, sedanja Golobova vlada pa ga je kar na dopisni nočni seji 16. maja 2023 ukinila. A ta ukinitev se je izkazala kot strel v koleno, saj je mnoge še dodatno spodbudila h krepitvi kulture spominjanja. Vidni izraz te pristne kulture je slovesnost, ki so jo na predvečer ukinjenega praznika pod naslovom »Ker smo ljudje« letos že tretjič na omenjenem trgu pripravili v civilnodružbenih pobudah Vseposvojitev, Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza (NSZ) in Združeni ob Lipi sprave. »V resnici je tako, da ni druge možnosti, kot priznati resnico.« Te besede pokojnega dolgoletnega urednika Zaveze Justina Stanovnika, ki jih lahko razumemo tudi kot del njegove oporoke, so na začetku slovesnosti odmevale v tihi majski večer kot vigilija na dan spomina, ki ga pod sedanjo levičarsko oblastjo ne sme biti. »Ko bomo sposobni priznati resnico, bomo lahko skupaj praznovali konec druge svetovne vojne,« je bilo slišati v uvodnem pozdravu. Ob letošnji 80. obletnici konca druge svetovne vojne to še ni mogoče. Na slovesnosti ni bilo očitkov, ampak le spomin na ljudi in dogodke, ki za del narodnega spomina ne obstajajo, in resnico o njih.
Neuklonljiv raziskovalec povojnih pobojev
Kljub devetdesetim letom grof Nikolaj Tolstoj še vedno raziskuje povojne poboje protikomunistov in britansko vlogo v teh zločinih. Ustavila ga ni niti zarota molka, niti sodno preganjanje in ne bankrot, v katerega so ga potisnili varuhi krivcev za zločine. Pretekli četrtek je v prostorih Muzeja VSO potekal pogovor z grofom Nikolajem Tolstojem, znanim raziskovalcem povojnih pobojev. Grof Tolstoj, pranečak slovitega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja, je avtor številnih knjig, v katerih opisuje povojne poboje pripadnikov ruskih, kozaških, hrvaških, slovenskih in drugih protikomunističnih sil (in tudi nekaterih civilistov), ki so jih Britanci maja 1945 deloma s silo, deloma s prevaro razorožene izročili v roke sovjetskih ali jugoslovanskih komunističnih klavcev.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Nina Žoher, Tanja Brkić, Jože Biščak, Gašper Blažič, Mitja Iršič, Miro Petek, Matevž Tomšič in Aljaž Novak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
