Piše: Gašper Blažič
V novi Demokraciji vabljeni k branju obširne analize ruskih poslovno-vohunskih povezav v mreži okoli Nataše Pirc Musar, pa tudi o dimni zavezi, ki jo predstavlja spodletela peticije nekdanjega člana SDS Mihe Brejca. Pišemo o bizarnem dogajanju na agenciji Spirit, o spremembah zakona o tujcih ter vladnih ukrepih na področju kmetijstva, pa tudi o delovanju državnega tožilstva. Pišemo pa tudi o tem, kako vlada pospešuje črpanje evropskih sredstev. Z Demokracijo boste vedeli več.
Prometna nesreča predsednice Nataše Pirc Musar, njenih sopotnic, varnostnikov in voznikov v protokolarnem spremstvu 31. julija popoldne na primorski avtocesti od Kopra proti Ljubljani, v predoru Kastelec, tudi po več tednih ostaja neznanka. Javnost je bila obveščena z zamudo. Koprska policijska uprava je izdala skopo uradno obvestilo, v katerem ni razkrila pomembnih podatkov. Iz urada predsednice pa so se oglasili še pozneje oziroma po tem, ko so o nesreči in udeleženih podrobneje že poročali tržaški mediji. Nesreča je še vedno zavita v meglo. Posnetkov in fotografij ni, Družba za avtoceste RS (Dars) odgovore, ali jih bodo posredovali javnosti, še vedno »pripravlja«, tožilstvo in policija pa tudi še vedno skrivata kopije zapisnika o prometni nesreči. Za slednje smo zaprosili tako v Demokraciji kot s portala Nova24TV.si. Zahtevi sta bili zavrnjeni.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Brejčeva dimna zavesa za Natašo Pirc Musar
Nekaj je namreč jasno: peticija, s katero je v začetku tedna Miha Brejc kot uradni iniciator začel boj proti predsedniku DZ, se je hitro izrodila v farso. Medtem ko so mainstream mediji pompozno poročali, da je število podpisnikov preseglo število glasov stranke Resni.ca na zadnjih volitvah, so vlogo, ki gre tem medijem, tokrat odigrali kar nekateri kritični državljani. Ti so prek omrežja X dali jasno vedeti, da je ta peticija velika farsa, saj je platforma preveč enostavna in omogoča podpisovanje raznim »trolom«, ki so se podpisovali med drugim kot Vladimir Putin, Miki Miška in podobno. To je seveda sprožilo salve smeha v javnosti, saj smo podobne igre denimo že videli pri nakazovanju opranega iranskega denarja na račune Mikijev Mišk, Jakov Racmanov in podobno. Nato pa je Brejc podpisovanje domnevno ustavil, češ da se je med podpisniki znašlo precej kibernetskih napadalcev z območja Indije in Izraela – seveda spet z namenom, da bi se javnost odzvala zaradi primera Black Cube. Vendar neuspešno. Ne glede na to, da Brejc sicer velja za strokovnjaka s področja informatike, so mnogi prepoznali predvsem njegov resentiment do Janeza Janše.
Intervjuji: mag. Igor Omerza, Miroslav Pačnik in Laura Petek
»V primeru Krivolucke imamo sum. V primeru Marte Kos je bil v času njenega imenovanja za komisarko na razpolago samo en dokument, toda že ta je bil trden kot skala. Če k temu zdaj dodam še deset novoodkritih tajnih dokumentov iz javnega arhiva – vse sem v celoti objavil v knjigi Komisarka –, potem je seveda primer Marte Kos proti primeru Viktorije Krivolucke kot Mount Everest proti krtini. In kakšen vihar je sprožil »obveščevalni« sum glede Viktorije Krivolucke in kakšen (samo) blagi vetrič enajst neovrgljivih udbovskih dokumentov o udbovanju Marte Kos iz slovenskega državnega arhiva!« je v intervjuju za Demokracijo povedal poznavalec udbovskih arhivov mag. Igor Omerza. Miroslav Pačnik pa je spregovoril o obtožnici, ki še vedno vrača slovensko pravosodje v čas totalitarnega režima. Pogovarjali pa smo se tudi z zdravnico Lauro Petek.
Nova vlada izjemno pospešila aktivnosti na področju črpanja evropskih sredstev
Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše od junija 2026 močno pospešuje črpanje evropskih sredstev. Kohezijska sredstva niso več kritično ogrožena, pri Načrtu za okrevanje in odpornost pa se rok izteče konec leta 2026. Mejnike je treba izpolniti do 31. avgusta, zadnji zahtevek pa oddati do 30. septembra. Prejšnja Janševa vlada je v letih 2020 in 2021 za Slovenijo v Bruslju izpogajala okvir za evropska sredstva v programskem obdobju 2021– 2027. Slovenija ima iz Programa evropske kohezijske politike na voljo približno 3,2 do 3,26 milijarde evrov (sredstva EU; skupaj z nacionalnim sofinanciranjem okoli 4,3 do 4,5 milijarde), porabiti pa jih mora do konca leta 2029 (pravilo N+2). Za črpanje teh sredstev je pristojno ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki ga v zdajšnji vladi vodi dr. Monika Kirbiš Rojs. Ta je bila leta 2020, v prejšnji Janševi vladi, državna sekretarka na tem ministrstvu in velja za najboljšo poznavalko ter strokovnjakinjo za evropska sredstva; zelo aktivno je sodelovala tudi v takratni pogajalski skupini pod vodstvom Janeza Janše.
Spiritov razpis spet razburja javnost, v agenciji delajo po svoje
Ključni del kritik, ki so jih objavili nekateri, med njimi tudi Bojan Požar (Požareport), naj bi bil odnos med Spiritom in novim ministrom za gospodarstvo, delo in šport dr. Anžetom Logarjem (Demokrati). Požar navaja, da so na Spiritu Logarja ignorirali – Logar naj bi neuradno pozval agencijo, naj ga seznani z izborom, v Spiritu pa naj bi ga zavrnili z utemeljitvijo, da gre za neodvisno institucijo in se nima nihče pravice vtikati vanjo. Hkrati so pohiteli z izdajo sklepov, ki so v nasprotju z zgolj informativnim seznamom pravno zavezujoči in sodno iztožljivi. Članek je opozoril tudi na nove nenavadne okoliščine pri posameznih prejemnikih subvencij. Pri najmanj dveh projektih naj bi bil zraven tudi Gregor Golobič, nekdanji predsednik (propadle) stranke Zares in zdajšnji ožji član Kučanovega kroga. Javno se omenjajo tudi povezave z Milošem Urbanijo, znanim iz skupine Ultra in po poslovnih vezeh z Gregorjem Golobičem.
Hitrejši postopki in strožji pogoji: ministrstvo pripravlja spremembe zakona o tujcih
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je v začetku avgusta udeležil neformalne konference notranjih ministrov držav članic Evropske unije (EU). Glavna tema srečanja je bilo sicer aktualno migracijsko dogajanje v španski eksklavi Ceuta, minister pa je poudaril, da moramo dosledno izvajati azilno politiko in vračanje nezakonitih migrantov. V okviru ministrstva je nato sredi avgusta potekal krizni sestanek o migracijskih postopkih in nastanitvenih zmogljivosti azilnih domov v Sloveniji. Sestanek je bil namenjen reševanju problematike dolgotrajnih migracijskih postopkov in prenatrpanosti azilnih domov. Sestanka so se udeležili državni sekretar Franc Kangler, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega, direktorica Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov mag. Katarina Štrukelj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Danijel Lorbek in vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za migracije in upravne notranje zadeve Matej Torkar.
Premier Janša napovedal številne spremembe v kmetijski politiki
Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru izpostavil prehransko varnost kot eno ključnih vprašanj našega obstoja in razvoja. »Kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, temveč strateški steber države in naše prihodnosti. Zato moramo slovensko kmetijstvo ohraniti močno, konkurenčno in sposobno zagotavljanja prehranske varnosti,« je povedal in dodal: »Kmetijstvo je ena od prioritet te vlade. Odpravili bomo številne birokratske ovire in pomagali kmetom, ki so jih prizadeli suša in neurja.« Dejal je še, da »sejmi, kot je AGRA, omogočajo, da se odločevalci in tisti, ki probleme neposredno čutijo, srečajo, izmenjajo poglede in možne rešitve«. »Kmetijstvo ni le gospodarska panoga, je tudi najpomembnejša strateška infrastruktura, ki ji mora država omogočiti prihodnost. Prehranska varnost je namreč vprašanje obstoja in razvoja države. Zato se mora na plan vrniti zavedanje, da brez kmeta ni hrane, brez hrane pa ni življenja. Slovenski kmet skozi generacije ohranja zemljo, kulturno krajino in podeželje ter s tem pomemben del slovenske identitete. Kmetje in kmetice, ki opravljajo to dejavnost, si zaslužijo spoštovanje, pri oblikovanju politike pa je treba imeti pred očmi tudi blaginjo prihodnjih generacij,« je poudaril.
V novi Demokraciji objavljamo kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih prispevali: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Tanja Brkić, Jože Biščak, Miro Petek, Matevž Tomšič, Stane Granda in Borut Korun.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
