Piše: Vida Kocjan
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve so pripravili predlog interventnega posega v sistem dolgotrajne oskrbe. Predlagajo izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za zaposlene, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina obračunavanja.
Spremembe je javnosti predstavila ministrica Mateja Ribič, socialni zavodi predlog podpirajo.
Interventni zakon poslali v javno razpravo
Ribičeva je ob predstavitvi sprememb povedala, da so se pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi pokazale nekatere težave. Z interventnim zakonom, ki so ga prejšnji četrtek poslali v nekajdnevno javno razpravo, pa želijo urediti najbolj ključna in žgoča področja. »Dva uporabnika za enake oziroma primerljive storitve ne bosta več plačevala različnih položnic,« je dejala. Uporabniki, vključeni po zakonu o socialnem varstvu, zdaj plačujejo višje položnice kot tisti, ki so vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Po predlogu bi vsem, ki so v domove prišli po zakonu o socialnem varstvu, pripadel poračun preplačil v obliki dobropisa. Upoštevali bi vse plačnike in doplačnike, tudi občino in svojce. Poračun naj bi krili iz blagajne za dolgotrajno oskrbo.
Kadrovsko stisko želijo omiliti z dodatkom 300 evrov bruto mesečno za polni delovni čas od uveljavitve zakona do konca leta 2027 za zaposlene, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi. Dodatek je po besedah ministrice že predviden za nagrajevanje, z zakonom pa naj bi ga dejansko zagotovili. V predlogu, poslanem v javno razpravo dan po predstavitvi, je predviden tudi dodatek za izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu: 375 evrov za vsakih 95 dejansko opravljenih ur, ki bi ga na podlagi zahtevka financiral ZZZS iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Vstopne točke pri centrih za socialno delo bi razbremenili tako, da bi uvrstitve v drugo kategorijo ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih. Prehod na minutno obračunavanje, ki naj bi sicer začel veljati 1. oktobra 2026, želijo podaljšati do 31. decembra 2027, ker sistem po besedah ministrice še ni pripravljen.
Interventni zakon bodo v državni zbor, po potrditvi na vladi, vložili po nujnem postopku.
V dolgotrajno oskrbo je vključenih okoli 31.000 uporabnikov, tistih, ki so plačevali višje položnice, pa je po oceni ministrstva okoli 3000. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije spremembe podpirajo. »Obenem pa bi kot najštevilčnejši izvajalci sistema dolgotrajne oskrbe želeli opozoriti, da če vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, morajo biti te storitve državljanom tudi dostopne – takrat, ko jih potrebujejo in v obsegu, ki jim pripada,« je za Radio Slovenija povedala predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekić Poljšak, tudi direktorica Doma starejših občanov Črnomelj. Kot najpomembnejši ukrep je izpostavila izenačitev plačevanja storitev za vse uporabnike. Ob tem je opozorila, da bo kljub poenostavitvi nekaterih postopkov vstop v sistem dolgotrajne oskrbe še naprej preveč dolgotrajen ter da iz sistema ostajajo izvzeti uporabniki storitev v posebnih socialnovarstvenih zavodih.
Dolgotrajna oskrba in nova vlada
Državni zbor je 11. maja sprejel tudi interventni zakon za razvoj Slovenije, ki predvideva ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, popoldanske s. p., sobodajalce in izvajalce dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Vendar pa ukinitev prispevka za upokojence še ne velja – razlog je referendumska pobuda sindikatov oziroma presoja pred ustavnim sodiščem. Zato upokojenci prispevek še plačujejo.
Napoved nove ministrice
Mateja Ribič (NSi) je resor prevzela 5. junija. Že kot kandidatka in ob primopredaji je kot prvo prioriteto izpostavila ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer odpravo razlik pri plačevanju storitev (izenačitev položnic za stanovalce domov, ki so vključeni po različnih zakonih), ureditev anomalij za nazaj (od 1. decembra 2025), pospešitev postopkov z boljšim informacijskim sistemom, krepitev nadzora nad socialnimi transferji in usmerjanje pomoči k tistim, ki jo res potrebujejo, spodbujanje delovno aktivnega prebivalstva ter ukrepe za izboljšanje demografske slike.gov.si To se zdaj v veliki meri ujema tudi s trenutnim predlogom interventnega zakona.
Kaj je minutni sistem
Minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe pomeni, da izvajalci ne bi več zaračunavali dnevnega pavšala po kategoriji uporabnika, temveč dejansko opravljene minute posameznih storitev. Po zdaj veljavnem pravilniku ima vsaka storitev iz nabora (pomoč pri prehranjevanju, osebni higieni, oblačenju, gibanju, zdravstveni negi itd.) določen najnižji čas oziroma trajanje v minutah. Zaposleni mora dnevno evidentirati celoten obseg opravljenih storitev v minutah za vsakega uporabnika posebej in označiti, katere storitve iz osebnega načrta je opravil. Po novem bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvajalcu dolgotrajne oskrbe plačal po urnih postavkah (za oskrbo na domu okoli 33 evrov na uro, kar vključuje tudi pribitek za prevoz in izgubljene ure).
Trenutno (do 30. septembra) sicer velja prehodni pavšalni sistem: izvajalec dobi dnevni pavšal glede na kategorijo uporabnika (1.–5.), ne glede na točne minute tistega dne. Izvajalci (zlasti Skupnost socialnih zavodov Slovenije) minutni način kritizirajo kot preveč togega. Navajajo, da oskrba ni proizvodni proces, priprava čaja ali kopanje pa lahko v različnih domovih traja zelo različno dolgo. »Štetje vsake minute« vodi v izgubo človečnosti, dodajajo.
Uporabniki dolgotrajne oskrbe
Uporabniki dolgotrajne oskrbe so polnoletne osebe, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ali pomanjkanja oziroma izgube intelektualnih sposobnosti vsaj tri mesece ali trajno potrebujejo pomoč drugih pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih (prehranjevanje, osebna higiena, oblačenje, gibanje, gospodinjska opravila, priprava zdravil itd.).
Pogoji so: obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred vlogo), stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in dejansko prebivanje. Uporabnika se na podlagi ocene uvrsti v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe (od lažje do najtežje omejitve samostojnosti), ob tem pa ne more sočasno prejemati določenih primerljivih pravic (dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu ali osebna asistenca – razen izjem). Oceno na domu opravi svetovalec vstopne točke na centru za socialno delo. Gre predvsem za starejše v domovih za starejše, uporabnike oskrbe na domu in tiste z oskrbovalcem družinskega člana (slednji le v 4. in 5. kategoriji).
Del uporabnikov (okoli 3000) je sicer še vedno vključenih po starem zakonu o socialnem varstvu in zato plačujejo višje položnice. S spremembami bo to izenačeno. Iz sistema ostajajo izvzeti predvsem uporabniki v posebnih socialnovarstvenih zavodih.
Novosti: enake položnice in 300 evrov dodatka za zaposlene
Predlagane novosti na kratko:
- Izenačitev položnic: »Dva uporabnika za enake oziroma primerljive storitve ne bosta več plačevala različnih položnic.«
- Poračun za preplačane storitve v obliki dobropisa (tudi za občine in svojce).
- Mesečni dodatek 300 evrov bruto za zaposlene v dolgotrajni oskrbi do konca 2027.
- Dodatek 375 evrov za izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu za vsakih 95 dejansko opravljenih ur.
- Razbremenitev vstopnih točk (ocene 2. kategorije pri izvajalcih).
- Zamik minutnega obračunavanja do 31. decembra 2027.
