Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej se sprašujemo, kdo bo tisti izbranec, ki bo dosedanjemu premierju Robertu Golobu ponudil morebitno rešitev za nadaljevanje leve vladavine? Bo to Vladimir Prebilič, Anže Logar ali pa Zoran Stevanović? Preiskovalna komisija, ki naj bi se ukvarjala s posli največje opozicijske stranke in jo vodi Tamara Vonta, je ena največjih zlorab instrumentov parlamentarne demokracije. Vse bolj tudi postaja jasno, da so nevladne organizacije, financirane iz davkoplačevalskega denarja, največji politični nateg doslej. Glede na odhode slovenskih zdravnikov v tujino se postavlja vprašanje, ali bodo zdravniki, ki prihajajo k nam iz tretjih držav, delali brez licence? V intervjuju je za Demokracijo spregovoril dr. Jernej Zupančič, poznavalec romskega vprašanja, ki je komentiral tudi mednarodne politične razmere. Z Demokracijo boste vedeli več!
Dvoma ni več: botri globoke države na vso moč iščejo rešilno bilko, da bi 22. marca preprečili zmagoslavje desnice. Zato ne preseneča, da javnomnenjske agencije objavljajo »ne preveč skrajne« rezultate, ki govorijo v prid tranzicijski levici. Glavno vprašanje v teh dneh je tako predvsem to, katera od malih strank bo prevzela vlogo rešilnega obroča oziroma »rezervne pnevmatike«, potem ko je bil zaradi razkritij o svoji preteklosti potopljen Zoran Stevanović, ki je sicer preko videoposnetkov samozavestno razlagal, da sam predstavlja nekakšno »tretjo pot« med dvema etabliranima opcijama. Toda vsi dosedanji »novi obrazi« so bili pravzaprav na zunaj prav to: rezultat heglovske dialektike med dvema poloma, medtem ko so sami »sinteza« – a na koncu se je vendarle izkazalo, da so vse »novoobrazne« stranke del prvega pola. Če pa katera od njih ni želela biti, so jo botri potopili, tako kot denimo Državljansko listo Gregorja Viranta, ki se je očitno reinkarnirala v Logarjevih Demokratih.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Škandalozna zloraba preiskovalne komisije
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj bi preiskovala domnevno nezakonito financiranje političnih strank in propagando v medijih, se je pod vodstvom Tamare Vonta iz Gibanja Svoboda sprevrgla v orodje brutalnega političnega obračunavanja. Potem ko je bilo jasno, da je bila zoper poslanko vladajoče stranke in predsednico parlamentarne preiskovalne komisije Tamaro Vonta na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložena kazenska ovadba, vam podrobnejše razkrivamo vsebino tega dokumenta, ki razgalja enega najresnejših primerov zlorabe državnih institucij v samostojni Sloveniji. Ovadba, ki jo je vložil Boris Tomašič v imenu družbe Nova hiša d.o.o., v okviru katere deluje tudi Nova24TV, utemeljuje sum dveh kaznivih dejanj, in sicer zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika ter izdaje ter neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti po prvem odstavku 236. člena istega zakonika.
Zloraba javnih sredstev za politične cilje tranzicijske levice
V Sloveniji se posamezne skrajno levičarske nevladne organizacije (NVO), predvsem tiste s sedežem ali drugačnimi povezavami z zloglasno Metelkovo v Ljubljani, pogosto predstavljajo kot neodvisni glasniki civilne družbe, vendar njihovo financiranje razkriva kompleksno mrežo državnih subvencij, političnih povezav in tujih donacij. Poznavalci opozarjajo, da gre za orodja za vplivanje na domačo politiko. Hkrati vladajoča koalicija denar davkoplačevalcev izdatno namenja tudi za drugo podkupovanje, povezano celo z nedovoljenimi migracijami. V prispevku analiziramo ključne primere, kjer se pojavljajo sumi nezakonitega ali spornega financiranja, zlasti v povezavi z levimi političnimi krogi. Podatki kažejo na milijonske vsote iz tujine, vključno s fundacijami Georgea Sorosa, in domačih proračunov, ki pogosto služijo ideološkim ciljem namesto javnemu interesu.
Intervju: dr. Jernej Zupančič in Alenka Helbl
»Narobe je šla vrsta stvari, predvsem večletno očitno ignoriranje naraščajočih regionalno specifičnih in prepričljivo množičnih problemov. Organizirani kriminal je izkoriščal getoizacijo romskih naselij in obenem imel koristi od tega, ker se je policija več ukvarjala s težavami in konflikti romsko-slovenskega socialnega stika. Povečan pretok ilegalnih migrantov, v katere je neposredno vključen tudi organizirani kriminal, je sklenil krog. Romi v lokalnih okoljih so, če niso bili že posredno svojevoljno vključeni v te posle, postali prisilni dejavniki te zapletene verige – pa tudi žrtve,« slovensko romsko problematiko ocenjuje geograf, prof. dr. Jernej Zupančič.
Za Demokracijo je v intervjuju spregovorila tudi poslanka Alenka Helbl: »Delo v preiskovalni komisiji o primerih ukradenih otrok razumem kot moralno dolžnost države, ki mora storiti vse, da se ugotovi resnica, da se prizadetim zagotovi dostojanstvo in pravico ter jasno prizna napake iz preteklosti. Zgodbe teh mater so bile desetletja potisnjene na rob, označene za izmišljene, pretirane ali celo nevarne.«
Zdravniki iz tretjih držav v Sloveniji brez licenc
V zadnjih mesecih se v medijih in strokovnih krogih množijo novice o domnevno poenostavljenih postopkih za priznavanje poklicnih kvalifikacij zdravnikom iz tako imenovanih tretjih držav – torej držav, ki niso članice EU. Po mnenju kritikov se licence podeljujejo brez temeljitega preverjanja strokovne usposobljenosti, kar naj bi bilo v neposrednem nasprotju z evropsko direktivo 2005/36/ES, ki zahteva primerljivost standardov izobraževanja in usposabljanja. Direktiva sicer omogoča priznavanje kvalifikacij iz tujine, vendar le ob izpolnjevanju strogih pogojev, vključno s preverjanjem znanja in jezikovne usposobljenosti. Vprašanja se vrstijo: Koliko takšnih licenc je bilo podeljenih pod trenutno vlado? Za katere profile zdravnikov gre in kje delujejo? Odgovori na ta vprašanja razkrivajo mešanico zakonskih lukenj, administrativnih zamud in strokovnih dilem, ki so pripeljale do dveh kontroverznih primerov priznanja kvalifikacij brez aktivnega mnenja strokovne komisije.
Čakalne vrste v zdravstvu še vedno naraščajo
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je v začetku leta 2026 opazno povečalo število pacientov, ki čakajo dlje od dopustne čakalne dobe, predvsem v prioritetnih kategorijah. Tudi podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2025 so pokazali, da v Sloveniji pacienti čakajo dlje kot v mnogih drugih evropskih državah. Trend čakalnih dob se v Sloveniji vztrajno povečuje in narašča, ugotavlja OECD. Število oseb, ki čakajo dlje kot je dopustno, se je v določenem obdobju povečalo; po nekaterih podatkih, na primer, je to število od začetka leta 2024 do začetka leta 2025 naraslo s približno 65 tisoč na skoraj 79 tisoč. Tudi med državami OECD imajo nekatere dolge čakalne dobe, vendar je Slovenija med najvišjimi na lestvici. Slednje velja tudi za operacijo sive mrene, najizrazitejši primer pa je zamenjava kolka, za kar je bila povprečna čakalna doba v Sloveniji v primerljivem obdobju ocenjena celo na približno 667 dni (skoraj dve leti), kar je med najdaljšimi v OECD.
Nezakonito priznavanje izobrazbe na ministrstvu za obrambo?
Vsem tistim uslužbencem, ki so na primer končali National Defense University (ZDA), naj bi v kadrovsko evidenco brez izvedenega postopka predhodne verifikacije oziroma postopka priznavanja nacionalnega ENIC–NARIC centra nezakonito vpisali priznano drugo bolonjsko stopnjo izobrazbe in te uslužbence posledično nezakonito imenovali na delovno mesto in v civilni naziv javnega uslužbenca »podsekretar« oziroma vojaški naziv »polkovnik«, ki jih nato minister za obrambo Borut Sajovic nezakonito poviša v čin polkovnika. S tako prakso se sistemsko krši zakon o javnih uslužbencih, posamezniki pa so imenovani v nazive in nezakonito prejemajo plačo, ki jim po stopnji izobrazbe ne pripada. Kot konkreten primer takšne nezakonitosti naj bi bila v Slovenski vojski poveljnik Centra za doktrino in razvoj ter poveljnik Šole za častnike Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. To je še posebej zaskrbljujoče, saj je to poveljstvo, ki je izobraževalno in razvojno središče vojske.
V novi številki Demokracije tudi tokrat prodorne kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak, Štefan Šumah, Andreja Valič Zver, Keith Miles in Luka Rebolj.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
