12.9 C
Ljubljana
sreda, 8 maja, 2024

V novi Demokraciji preberite intervju z Francetom Cukjatijem: Upor proti razgradnji identitete je najbolj naraven odziv ljudi, ki se pomena svoje identitete in identitete svojega naroda zavedajo!

O Sloveniji, Evropski uniji in svetu smo se pogovarjali s Francetom Cukjatijem, ki je diplomiral iz filozofije v Zagrebu in teologije v Frankfurtu. Po končanem študiju medicine v Ljubljani je dolga leta deloval kot splošni zdravnik. Tri mandate je bil na listi SDS poslanec državnega zbora in ga v letih 2005 do 2008 tudi vodil. Je predsednik Zbora za republiko.

Gospod Cukjati, Zbor za republiko, ki ga vodite, je v zadnjem mesecu organiziral tri zanimive javne tribune s skupnim naslovom Evropa in Slovenija na razpotju. Prvi javni tribuni konec marca ste dali naslov Kam greš, Slovenija?.

Vsak človek, vsaka država pa tudi Evropa je na neki način vedno na razpotju. Vedno znova je postavljena pred nove odločitve. Pa vendar so se v zadnjih letih notranja neskladja v Evropi tako zaostrila, da bo pri nekaterih pomembnih vprašanjih potrebna jasna sprememba smeri. Naj omenim le množične ilegalne migracije, ki nimajo veliko opraviti z begunstvom in so le posledica protievropske politike in »trgovine z ljudmi«. Pa seveda stanje v Sloveniji.

Dr. Dimitrij Rupel se je ob tem vprašal, ali je Slovenija res obsojena na vse globljo izključevalnost. Kaj menite o tem glede na to, da ste lani izdali knjigo Slovenske podobe zla?

Izključevalnost je dediščina komunizma, ki je temeljil na dvorazredni družbi, na »avantgardi« in brezpravni raji, ki je bila s floskulo »moralno-politične neprimernosti« radikalno izločena iz vseh vodstvenih položajev v politiki, gospodarstvu in bančništvu pa tudi v šolstvu, medijih in sodstvu. Kmalu po osamosvojitvi se je »konservativna« komunistična levica pobrala in načelo izključevalnosti še bolj zaostrila. Celo tako daleč je šla, da je z vsemi svojimi strankami v jedro svojega predvolilnega programa postavila »protijanšizem«, ki ga seveda ni bila sposobna niti utemeljiti.

Večino knjige »Slovenske podobe zla« sem res namenil posledicam revolucionarnega zločina in povojnega komunizma za današnjo Slovenijo. Vsi komunistični sistemi so prej ali slej propadli prav zaradi izključevalnosti, ki je tudi sicer osnovni razlog samodestrukcije države, kot sta pred nekaj leti mojstrsko dokazala Daron Acemoglu in James A. Robinson v knjigi »Zakaj narodi propadajo«. Če bo tudi nova slovenska država še naprej ujeta v dediščino komunistične izključevalnosti, se ne bo dobro končalo. Tudi Slovenija je torej na razpotju.

Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine