Piše: Gašper Blažič
Bolj ko se bližajo volitve, bolj je opazna nervoza sedanje oblastne elite. Če je še pred štirimi leti globoka država aktivirala dotedanjo stranko Jureta Lebna in jo transformirala v »svežo« s(S)vobodo, je sedaj stvar povsem drugačna.
Mnogi sedaj vlado opisujejo kot nekakšno zmedeno diskoteko, v kateri velja prava zvočna kakofonija, obenem pa obilo (umetno ustvarjene) megle, medtem ko reklame naokoli vabijo, naj ostanemo na tem prizorišču in verjamemo temu, kar vidimo, namreč – Potemkinove vasi. Še več: naj verjamemo temu, kar nam prigovarja didžej, medtem ko nam – v napol omotičnem stanju – osebje diskoteke iz žepov pobira še zadnje, kar imamo.
Slovenska ali srbska Ljubljana?
In kaj v slovenski politični realnosti predstavlja »umetno meglo«? Predvsem širjenje ideološke agende za potrebe mobilizacije levih volivcev in hkrati demobilizacije tistih, ki bi lahko na volitvah podprli opozicijske stranke. Kot je znano, so nekateri triki sedanje oblastne elite spodleteli. Govora premierja Roberta Goloba na Osankarici in v Dražgošah sta hitro utonila v pozabo, saj se pravzaprav nihče ni kaj dosti oziral nanju. Zato so morali iznajti novo umetno vabo za draženje vnaprej indoktriniranih čustev ljudi. Kot je znano, je shod harmonikarjev v Ljubljani na državni praznik 26. decembra 2025 predsednik SDS Janez Janša pospremil z besedami »Ljubljano smo spet naredili slovensko«. Nakar je sledila zapoznela, a predvidljiva reakcija ljubljanske levice. Ljubljanski mestni svetniki, seveda tisti, ki podpirajo Zorana Jankovića, so namreč Janšo napadli, češ da parafrazira Adolfa Hitlerja. No, verjetno so namigovali na Hitlerjeve besede, izrečene v Mariboru leta 1941, češ naredite to deželo spet nemško (v resnici tega ni izrekel v Mariboru, ampak že prej v Berlinu).
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
