Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracija v prenovljeni podobi. Pod drobnogled smo vzeli finančne transakcije podjetja Gen- I pred zadnjimi državnozborskim volitvami. Le-te Roberta Goloba, skupaj z njegovim lažmi, še dodatno bremenijo. Sprašujemo se, ali bodo izdatki za obrambo pokopali vladajočo koalicijo. Pišemo, kdo bi lahko nasledil bolehnega papeža Frančiška. O mednarodnih odnosih in obrambi smo se pogovarjali z dr. Igorjem Kovačem in Janezom Stuškom, objavljamo tudi intervju s pevko Ditko. Razkrivamo, kako so levičarji navajeni na privilegije iz časa prejšnjega režima, pišemo pa tudi o pomanjkanju samozavesti, na kar je nedavno opozoril kardinal Franc Rode. Z Demokracijo boste vedeli več!
»Nimam nobenega računa ne v Švici ne nikjer v tujini, ne jaz in nihče iz moje družine. Nimamo in nikoli nismo imeli. Imam tudi potrdilo Finančne uprave RS (Furs), da je tako,« je Robert Golob v času volitev spomladi leta 2022 dejal za Delo. Zatrjeval je, da je nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in v Raiffeisen bank leta 2018 odprl bančni račun na njegovo ime. Pridušal se je, da bo vložil tožbo zoper banko in šel do konca. A kaj ko je na vse takoj »pozabil«. Ne samo bančni račun v Romuniji, v banki, streljaj stran od podružnice Gen-I v Bukarešti, zdaj je razkrito, da je družinsko podjetje Star Solar leta 2019 odprlo bančni račun tudi pri italijanski banki Banca di Cividale s.p.a. Gre za zamejsko banko v Trbižu, katere zdajšnja direktorica je Lidia Glavina, pred tem zaposlena v Slovenskem državnem holdingu. Po odstavitvi jo je Golob zaposlil v italijanski podružnici Gen-I v Milanu, zdaj je v vodilna v banki, kjer je Golob odprl svoj bančni račun. Gre za račun podjetja Star Solar, ki je zdaj v popolni lasti Roberta Goloba, pred tem je bilo v lasti njegove žene Jane Nemec Golob. V vsakem primeru pa gre za Golobove laži, ko je zatrjeval, da nima nobenega računa v tujini ne on ne nihče iz njegove družine. »Nimamo in nikoli nismo imeli,« je govoril. Takrat so imeli že najmanj dva. V Romuniji in Italiji. Tožbe za razkritje bančnega računa v Romuniji Golob ni vložil, javno se o tem ne ve nič, račun v Italiji pa je razkrit prek prenovljene spletne strani Erar, ki je v domeni Komisije za preprečevanje korupcije. Podatki sicer kažejo, da je bil italijanski bančni račun Golobovega podjetja Star Solar razkrit že v spletnih bazah Ajpesa, vendar je bilo to kar nekako prezrto. Z Erarjem je zdaj to prišlo do izraza.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
V novi Demokraciji še preberite:
Bodo izdatki za obrambo pokopali sedanjo koalicijo?
Po »budnici«, ki jo je ameriški podpredsednik JD Vance namenil evropski politični javnosti, je Evropsko unijo na nujnost novih prioritet prejšnji konec tedna opozoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Zanimivo, da je odziv prišel že zelo kmalu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je imel na večer pred vrhom EU odmeven govor, v katerem je celo omenil možnost napotitve francoskih vojakov v Ukrajino, izrekel pa je veliko težkih besed na račun Rusije ne glede na nekatera tradicionalna zavezništva med državama v zgodovini. »Grožnja Rusije obstaja in vpliva na vse nas. Kdo lahko verjame, da se bodo ustavili pri Ukrajini?« je dejal Macron, ki je bil do Trumpa nekoliko bolj spravljiv. Očitno je tudi eden najvplivnejših političnih voditeljev v Evropi dojel, da je vrag vzel šalo, saj je omenil, da je treba biti pripravljen tudi na scenarij, da ZDA ne bodo »na naši strani«. Odzvala pa se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in že napovedala možnost posojil za krepitev obrambe držav članic EU. Prva lastovka sicer ne prinese pomladi, a začetek je obetaven. EU namreč v dosedanjem razvoju ni uspelo razviti obrambne zveze, ki bi konkurirala Natu.
Intervjuja: dr. Igor Kovač in Janez Stušek (3. del)
»Podobno, kot so ZDA najprej morale izmeriti Rusijo, so nato izmerile Ukrajino. Zato je prišlo do omenjenega sestanka v Beli hiši in verjetnega dogovora o črpanju mineralov (ne le redkih rudnin) z ZDA. Trump ve, da ne more v Ukrajino vpeljati korejskega scenarija: postaviti vojakov med obe državi, Rusijo in Ukrajino, kjer je logika naslednja: če ti vojaki umrejo, to je, če Rusija znova napade Ukrajino, bodo ZDA šle v vojno zaradi smrti svojih vojakov,« je v intervjuju za Demokracijo ocenil velik poznavalec mednarodne politike dr. Igor Kovač. Podobno je mednarodne razmere v tretjem delu intervjuja, ki ga objavljamo tokrat, ocenjeval tudi predsednik odbora za obrambo v Strokovnem svetu SDS Janez Stušek, sicer znani odvetnik in nekdanji direktor Sove. Vabljeni k branju.
Tribuna: Zakulisni levičarski režiserji in slovenska politična greznica
Naj začnemo z največjim madežem slovenske demokracije, to je z nerazčiščenim umorom Ivana Krambergerja pred državnozborskimi volitvami leta 1992. Predvolilne ankete so mu namreč napovedovale okrog 20 odstotkov podpore, kar bi pomladni strani omogočilo oblikovanje vlade, a je moral očitno nedolžni človek umreti, da se je levica lahko spet dokopala do oblasti, to je do državnih korit. Pri naslednjih volitvah leta 1996 je nastala »afera Pucko«, ko sta pomladna in leva opcija dobili vsaka po 45 odstotkov glasov in je poslanec SKD Ciril Pucko, verjetno ne iz kakšnih etičnih nagibov, nenadoma prestopil v levo opcijo in s tem omogočil Janezu Drnovšku, da je sestavil vlado. Sledila je podtaknjena politično montirana afera »Depala vas«, ki je Janšo odnesla s položaja obrambnega ministra. Nato je Milan Kučan tik pred volitvami leta 2008 sprožil svoj umazani veliki pok z »afero Patria«, s čemer je bil Janša pribit na sramotilni steber, ne da bi se lahko učinkovito branil.
»Laž na laž Golobove vlade staž, kajti vse, kar sedaj poslušamo, so prazne obljube«
Golob je odgovarjal na poslansko vprašanje poslanca Andreja Poglajna (SDS), povezano s stanovanjsko problematiko. Poslanec ga je spomnil, da je Golobova vlada sprva obljubljala graditev 30 tisoč neprofitnih najemnih stanovanj, nato pa 3000 javnih najemnih stanovanj letno. Nič od tega se ni zgodilo. Stanovanjski sklad RS je namreč v letih 2023 in 2024 zgradil po manj kot 400 stanovanj. Hkrati je poslanec na družbenem omrežju X izpostavil, da ima Stanovanjski sklad RS objavljenih 15 projektov, ki bi omogočili okoli 1980 novih stanovanj, vendar pa je realizacija osmih projektov oziroma 1289 stanovanj postavljena v leta po 2027 in 2028. Poglajen je pred tem pridobil tudi podatke z ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac (Levica), ustanovitelj Inštituta 8. marec. Maljevac je potrdil navedbe Stanovanjskega sklada RS, da je osem projektov pomaknjenih v čas po letih 2027 in 2028. Za katere projekte gre, preverite v grafiki.
Levičarji navajeni na privilegije iz prejšnjega sistema
Politični sistem od leta 1945 do 1990 je širil enotnost delavskega razreda, iz omenjenih dokumentov o privilegijih takratnih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji pa je razvidno, da so bili nekateri »bolj enaki« od drugih. Na to je opozoril tudi naš bralec Stane Kodba, ki je zbral in poslal na uredništvo niz dokumentov iz naslova Podeljevanje izjemnih pokojnin, priznavalnin in drugih prejemkov, in ob tem zapisal: »Podobno kot pred kratkim nesorazmerno povečanje plač nekaterim javnim uslužbencem in funkcionarjem razburja še višina dodatkov k pokojninam, kot jih opredeljuje zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU). Še posebej razburja višina dodatka. Ne gre za pregovorno ‘fovšijo’, predvsem gre za živ spomin na čase najrazličnejših privilegijev, ki so jih bili deležni ‘tovariši in tovarišice’, njihovi nasledniki pa so jih še danes. Luksuzna stanovanja v zaplenjenih vilah, avtomobili, šoferji in služabniki, ločene trgovine in drugi lokali, posebna letovišča, izbrane gledališke lože, oprostitev plačevanja računov so le nekateri poleg hkratno dodeljenih priznavalnin, ki so razvidne iz v nadaljevanju priloženih dokumentov o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma.«
Pomanjkanje samozavesti hromi slovensko politično alternativo
V prejšnji številki Demokracije smo med drugim predstavili nedavni pogovorni večer ob 35. obletnici Demosa in možnostih, da s tem modelom političnega povezovanja politična alternativa prevzame oblast in izvede potrebne reforme. Pisali pa smo tudi o notranji stiski NSi zaradi izsiljevanja s strani Gibanja Svoboda. Omenjeni članek pa je evropski poslanec in predsednik NSi Matej Tonin na omrežju X uporabil kot dokaz domnevnega zarotništva, ki se ga gre SDS skupaj s stranko Gibanje Svoboda proti NSi. Nekaj pa je jasno: namigovanja o naročenih člankih so povsem neutemeljena; avtor teh vrstic, ki jih berete, za članek ni dobil nobenih navodil »od zgoraj«. Takšen odziv bolj kaže na strahovito pomanjkanje samozavesti. O tem, ali je v ozadju poskus, da Tonina držijo v šahu in bi ga tudi razrešili s funkcije predsednika NSi, seveda lahko samo ugibamo. Je pa takšno stanje dejansko največja ovira na poti do tega, da se s povezovanjem vzpostavi stvarna alternativa tranzicijskim plenilcem na oblasti.
V novi Demokraciji objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović, Stane Granda, Aleksander Rant, Štefan Šumah in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
