Piše: Vida Kocjan
Dr. Zvone Čadež je doktor kemijskih znanosti, specialist za boj proti terorizmu in proliferaciji orožja za množično uničevanje, častni profesor FBI, dolgoletni strokovnjak na področju zaščite in reševanja ter nekdanji direktor URI Soča. Strokovnjak, ki je svojo kariero posvetil varnosti Slovenije. Od razvoja ključnih podatkovnih zbirk za nevarne snovi, ki so jih gasilci uporabljali več kot 20 let, do vodenja URI Soča in mednarodnih izkušenj v najboljših sistemih zahodnega sveta. V intervjuju dr. Čadež pove, kako politične odločitve ogrožajo pripravljenost države na nesreče in teroristične grožnje – ter zakaj je nujno, da se stvari spremenijo.
DEMOKRACIJA: Spoštovani dr. Čadež, doktorirali ste iz kemijskih znanosti že pri 29 letih in se specializirali za področje boja proti terorizmu in proti proliferaciji orožja za množično uničevanje. Prejeli ste naziv častnega profesorja FBI. Kako so te izkušnje vplivale na vaše delo v javni upravi in pozneje na URI Soča?
Dr. Zvone Čadež: Da, zanimivo vprašanje. Moja podiplomska izobraževanja in usposabljanja po zahodni Evropi in Skandinaviji, ZDA in Kanadi so mi, poleg novih znanj, prinesla predvsem neposreden vpogled v sisteme, ki delujejo in se jim v Sloveniji želimo čim bolj približati. Največji vtis sta name naredili Norveška in Švica. To sta državi, pri katerih bi se morali naučiti, kaj pomeni odnos do dela in do lastne države. To sta državi, kjer se najprej od ponedeljka do petka trdo dela in zelo dobro zasluži, tako da se lahko ob koncu tedna in med prazniki počiva, s tem da ti na koncu meseca ostane toliko od plače, da res lahko napreduješ tudi v materialnem smislu. Nikoli ne bom pozabil prizorov s sobotnih potovanj z vlaki po Švici. Vagoni so bili polni fantov in deklet, oblečenih v vojaške uniforme. Bili so polno opremljeni, vključno z vojaškim orožjem in strelivom, ki ga hranijo kar doma. Fantje so potovali na obvezno vojaško usposabljanje, dekleta pa so šla z njimi prostovoljno. Povedali so mi, da se dekleta, medtem ko se fantje urijo v streljanju, običajno udeležijo usposabljanj iz dajanja prve pomoči. Nepozaben je ponos, s katerim so mi razlagali pomen posameznih našitkov in značk na uniformah.
V največjem švicarskem laboratoriju za proučevanje bojnih strupov v Spiezu so vaje vodili znanstveniki iz največjih farmacevtskih družb, ki so na ta način opravili obvezno rezervno služenje vojaškega roka. V pogovorih z njimi sem izvedel, da jim kljub bajni plači v službi ne pade na pamet, da se ne bi udeležili obveznega usposabljanja, saj bi bilo to ne samo zelo drago za podjetje, ampak bi bilo predvsem sramotno do domovine. Njihove načine nekonfliktnega in učinkovitega vodenja sem z velikimi uspehi uporabljal pri svojem triletnem vodenju Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča, dokler me ni »Svoboda« politično odstavila.
Vložil sem tožbo. Trdnost njihovih očitkov v postopku razrešitve se je pokazala že prvi dan na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, kjer so pristali na poravnavo. Tako je bil brez potrebe porabljen denar iz zdravstvene blagajne, na čelo URI Soča pa je prišel Roman Jakič, ki mu samostojna Slovenija nikoli ni bila želja. Še huje pa je to, da je sedanji direktor v kazenskem postopku. Za očitano mu kaznivo dejanje je zagrožena kazen od 1 do 8 let zapora. Glavna obravnava v zadevi Stožice je stekla več kot 9 let po hišnih preiskavah. Prvi predobravnavni narok je bil razpisan decembra 2018, vendar so obtoženi najprej dosegli menjavo sodnice, nato pa je tožilstvo neuspešno poskušalo zadevo prenesti na drugo sodišče. Na prvi stopnji so bili oproščeni, druga stopnja pa je sodbo razveljavila …
Delali ste na ministrstvu za obrambo in Upravi RS za zaščito in reševanje. Kakšne so ključne spremembe na tem področju v zadnjih letih, zlasti glede biološko-kemične in jedrske zaščite ter baze nevarnih snovi, ki ste jo razvili?
Da, bil sem odgovorna oseba za nastanek in razvoj slovenske spletne podatkovne zbirke nevarnih snovi »NevSnov« ter slovenske spletne podatkovne zbirke bioloških agensov, imenovane »Bio agensi«, ki so ju gasilci in službe nujne medicinske pomoči vsakodnevno uporabljali več kot 20 let pri reševanju ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter ob sumih na teroristične napade. Pri razvoju obeh omenjenih zbirk sem sodeloval s Centrom za zastrupitve UKC Ljubljana in z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Od novembra leta 2024 sta zbirki nedostopni, saj trenutni generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, ki je Golobov kader, ni uspel obnoviti pogodbe o njunem vzdrževanju in posodabljanju. Glede na to, da je v zbirki več kot 5500 nevarnih snovi z opisi lastnosti snovi in označevanja v transportu, potrebne zaščitne opreme, postopkov za gašenje in reševanje ter sanacijo, vplivov na zdravje in okolje, veljavnih zadevnih uredb EU itd., je popolnoma jasno, da je nedostopnost teh dveh edinih namenskih zbirk v slovenskem jeziku kriminal, ki podcenjuje in žali tako slovenske gasilce kot zaposlene v službah nujne medicinske pomoči, predvsem pa ogroža njihovo varnost in zdravje pri posredovanjih ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Poleg naštetega je vsem jasno, da se ogroženost zaradi možnih napadov z nekonvencionalnimi sredstvi stalno povečuje. In vse to se je v Sloveniji dogajalo samo zato, ker sem ponosen član SDS.
Mimogrede, to je bil tudi edini razlog, da me na URSZR niso vzeli nazaj v službo po razrešitvi v URI Soča, čeprav sem imel podpisan sporazum o mirovanju delovnega razmerja. Od mojega odhoda z URSZR tam nimajo zaposlenega nikogar z znanji s področja nevarnih snovi ali radiološke, kemijske in biološke zaščite.
Me prav zanima, koliko časa bo vlada Janeza Janše še tolerirala obstoječe stanje.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
