Pišem o tem, da je bil v globinah podzemlja izdelan in izdan tajni ukaz, kako je treba sfukati Janeza Janšo, kot se je izrazil nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, zadnji sodnik v Jugoslaviji, ki je nekoga obsodil na smrt, v samostojni in neodvisni Sloveniji pa je svojo kariero pripeljal do samega vrha sodnega sistema.
Da bi utemeljil trditev o navedenem ukazu in na katere vse naslove je bil poslan, moram čez nekaj prelomnih dogodkov, ki sem jih na hitro določil za opore svoje teze. Osnovni vzrok nedvomno tiči v času osamosvajanja Slovenije, ampak bom začel v času, ki je sledil.
Depala vas
Po moji oceni se je v samostojni Sloveniji začela sistematična gonja proti Janezu Janši po razpustitvi Demosa. V novi vladi je namreč Janez Janša ostal obrambi minister, kar pa starim silam ni bilo všeč, zato so skovali peklenski načrt in izdali ukaz za obračun. Na Ministrstvu za obrambo so začeli z vohunjenjem in iskanjem možnosti za odstranitev ministra, čemur je botroval Milan Kučan s svojo politično sodrgo, ki se ni mogla sprijazniti z izgubo njim ljube države Jugoslavije, za katero je sam izjavil, da mu je edina intimna opcija.
Po dogodkih v Depali vasi, kjer je bil razkrinkan Milan Smolnikar, nezakonit tajni sodelavec kriminalistične službe MNZ, ki jo je vodil Drago Kos. Načrt ni bil izpeljan po želji naročnika, saj je bil Smolnikar ves čas spremljan in dokončno razkrinkan v Depali vasi. Ni natančno znano (vsaj meni ne) ali so imeli že ves čas pripravljen scenarij B, vsekakor pa so ga po aretaciji Smolnikarja hitro imeli/izdelali. Minister za obrambo Janez Janša je “padel” v parlamentu, kjer je bila izglasovana interpelacija zaradi domnevnega posega vojske v civilno sfero, kar pa je bilo kasneje pravno formalno ovrženo, saj je bila proti akcija in aretacija Smolnikarja izvedena po takrat veljavni zakonodaji.
Vzpon na oblast
Kaj bi lahko bilo hujšega od tega, da je po vseh turbulencah Janša leta 2004 zasedel mesto predsednika vlade. Za nameček je nekdaj mogočna LDS politično strmoglavila in kmalu za tem klavrno propadla. To je na slovenski levici zahtevalo novo negativno energijo, ki jo je generiral kader prej omenjene LDS. Čas tega za Slovenijo zelo uspešnega obdobja je za Kučana in njegove politično sorodstvene vezi pomenil resignacijo, zato so šli v nove akcije proti Janezu Janši.
Patria
V času mandata 2004 – 2008 se je zgodil konstrukt, ki s(m)o ga poimenovali afera Patria. Iz političnega podzemlja oziroma globoke države je prišel ukaz, da je treba Janeza Janšo dokončno sfukati. Takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je bil namreč v nekem gostinskem lokalu v Ljubljani slišan, ko je izrekel besede: “Janšo je treba sfukati!” Ko je stekel postopek za nabavo vojaških štirikolesnikov Patria iz Finske, so tja (na Finsko) poslali dvornega novinarja Dejana Karbo, ki je mobiliziral še tamkajšnjega novinarja Magnusa Berglunda, ta pa je na Finskem plasiral znano zgodbo, ki je pridrla k nam. Vsi poznamo kalvarijo obsojencev, ki se je preko nezakonitega sojenja in obsodb končala z odločitvijo ustavnega sodišča, da je bil ves postopek protiustaven. Zaradi tega razpleta ukaz ni bil preklican.
“Ljudske vstaje”
Zgodila se je svetovna finančna in gospodarska kriza, kateri kot je znano, Pahorjeva vlada ni bila kos. Na volitvah leta 2011 je z velikansko medijsko podporo in še vedno pod težo obtožb iz primera Patria zmagal Zoran Janković z njegovo stranko Pozitivna Slovenija. Zoran Janković kljub zavidljivemu volilnemu rezultatu ni bil zmožen/sposoben sestaviti vlade, zato jo je po težki politični krizi znova sestavil Janez Janša, ki je za to zbral potrebno večino v Državnem zboru. Bolečina tistih, ki mislijo, da jim vladanje pripada, je bila ponovno velika, zato so povzročili proteste, ki so prerasli v nasilne, Janšo pa so obremenili z novim konstruktom, ki se je tokrat imenoval poročilo Komisije za preprečevanje korupcije.
Poročilo še enkrat več ni govorilo o dejstvih, ampak je vsebovalo vrsto podtikanj o domnevno netransparentnem finančnem stanju predsednika vlade. Kasneje je bil tudi ta konstrukt razkrinkan, saj je Janez Janša pojasnil vse svoje finančne transakcije in izvor premoženja, vendar je bila škoda že povzročena. Iz vlade so izstopili koalicijski partnerji z Gregorjem Virantom in njegovo listo na čelu, kar je povzročilo padec vlade. No, ukaz kljub temu tudi tokrat ni bil preklican.
Kolesarske zahteve
Po katastrofalnem vodenju države zadnjih treh vlad, je najznamenitejši “voditelj” desetletja Marjan Šarec nenadoma odstopil. Prave vzroke za to naj iščejo psihiatri in ne politični analitiki, saj v tej zgodbi ni kaj dosti politike. Želja po novih predčasnih volitvah, kjer naj bi sile kontinuitete konsolidirale svoje vrste in se okrepile, se ni uresničila. Bolj kot se je uresničevala njihova bojazen, da bo Janez Janša spet sestavil vlado, bolj so levičarji in njihovi naravni zavezniki – privilegiranci izgubljali razum. Že pred sestavo nove vlade smo doživeli ulične proteste, kjer so se slišali glasni pozivi k umoru takrat še kandidata za predsednika vlade. V tistem času mi je prvič prišlo na misel: “Aha, ukaz je bil dopolnjen”. Ukaz, da je treba Janšo sfukati je bil dopolnjen z zahtevo, da ga je treba ubiti.
Grozljivo, a vse bolj se kaže, da je bila tista misel točna. Še vedno se vrstijo protesti, domislili so se nove oblike, k čemur jih je privedla epidemija koronavirusa in obolelosti za covid-19. Če se namreč voziš s kolesom, se ne zbiraš v klasičnem smislu, kar je v času epidemije prepovedano, zato je ob kolesarjenju težje določiti elemente prekrška.
Na zadnjem protestu je bilo groženj s smrtjo vendarle manj, nimam pa upanja, da so se končale. Ker je bilo med grožnjami zelo popularno geslo “smrt janšizmu” in je bilo to prepoznano kot grožnja s smrtjo vsem, ki podpiramo in volimo Janeza Janšo, se v zadnjem času pojavljajo nekakšna pojasnila. Pozivanje k smrti janšizmu naj ne bi bila grožnja s smrtjo, saj naj bi bil janšizem politična usmeritev. To domnevno usmeritev zdaj primerjajo z besedo fašizem, ki predstavlja politično usmeritev. Besedo janšizem je sicer nekomu res uspelo uvrstiti v slovar slovenskega knjižnega jezika, kar je absurd že sam po sebi, primerjanje s fašizmom pa je še več kot absurdno. Je pa po moje pozivanje k smrti janšizmu primerljivo s pozivom iz zgodovine k dokončni rešitvi židovskega vprašanja, za kar je bil kot orodje uporabljen holokavst, posledica pa okrog šest milijonov žrtev. Močno upam, da tega noče nihče ponoviti v kakršnikoli obliki.
Torej ukaz, da je treba Janšo sfukati ni bil preklican, bil pa je dopolnjen in sicer s tem, da ga je treba ubiti. Pri celotni zadevi je najhuje to, da organi pregona ne najdejo ali nočejo najti načina kako to ustaviti. Pred dnevi je celo tožilstvo zavrglo vse ovadbe, ki so se nanašale na grožnje s smrtjo, kar še posebej žalosti in v človeka črpa jezo.
Vse opisano kaže na to, da moramo tisti, ki se zavedamo nevarnosti in vemo, kaj je prav, še bolj stopiti skupaj. Obeta se shod v podporo demokratično izvoljeni in zelo uspešni vladi. To bo priložnost, da pokažemo svojo odločnost in na enem mestu na glas povemo, da v svoji domovini neciviliziranih pozivov k rušenju demokratičnih standardov in k umorom ne bomo trpeli.
