Piše: Gašper Blažič
Zmaga – ali bolje rečeno velika vrnitev – Donalda Trumpa je zagotovo šokirala velik del slovenske politične elite. Vsaj tiste, ki prisega na ideologijo norosti in prebujensko naprednjaštvo, saj je pričakovala, da je Trump vsaj od leta 2020, ko je prišlo do vdora v zgradbo ameriškega kongresa, za vedno pokopan.
Vendar se to ni zgodilo. Prav nasprotno: ko je bil Trump znova nominiran za republikanskega kandidata in se tako že tretjič podal na predsedniške volitve, je prišlo do dramatičnih preobratov, saj je prvotni kandidat, dosedanji predsednik Joe Biden, tudi pod vplivom pritiskov iz lastne demokratske opcije, »sestopil z oblasti« in v boj poslal svojo podpredsednico Kamalo Harris, ki naj bi opravila to, kar leta 2016 ni opravila Hillary Clinton. Pregovorno sicer »hovdrasti« Trump je bil v predvolilnem času celo večkrat tarča atentata, kar je samo dokazovalo, kako velika nervoza je vladala v vrstah njegovih nasprotnikov. Ne glede na to pa so skušali šok po prvem poskusu atentata, ko je 20-letnik, ki ga je varnostna služba ZDA namerno spregledala, Trumpa obstrelil. Medijski prostor so ves čas zasipali z anketami, v katerih je Kamala Harris vodila, številne znane osebnosti iz sveta šovbiznisa pa so skušale čim bolj utrjevati njen primat. V tem smislu so bile zadnje volitve še precej večji šok od tistih leta 2016, saj je predsedniški mandat osvojil že praktično odpisani kandidat, ki so mu hoteli nameniti celo dosmrtno zaporno kazen. Kako velik obup je vladal v taboru Kamale Harris, kaže tudi to, kako so mediji prikazovali republikance, ki so se hvalili, da bodo glasovali za demokratsko kandidatko.
Marta Kos kot tolažilna nagrada?
Kakorkoli že, neposrednega vpliva ameriške volitve na Slovenijo vsaj kratkoročno ne bodo imele. S tem se sicer vladajoči lahko tolažijo in celo skušajo prikriti zadrege ob vse večjem javnomnenjskem kolapsu, kjer jim pa za zdaj gre na roke preboj Marte Kos med evrokomisarje ne glede na njene laži, da ni nikoli sodelovala z jugoslovansko tajno politično policijo. To je pokazalo tudi zdajšnjo šibkost moralno vse bolj kompromitirane »sredine«, ki politično vodi evropski del Zahoda.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
