14.5 C
Ljubljana
petek, 6 avgusta, 2021

Tako umazani projekti so se gradili na priobalnem območju v Šarčevi, Cerarjevi in Bratuškovi vladi, kar bi nov zakon onemogočil!

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

ulija nas čaka referendum o noveli zakona o vodah. Minister Andrej Vizjak je v javnosti že večkrat poudaril, da bo z novim zakonom voda bolje zavarovana, kot je z obstoječo zakonodajo. V članku izpostavljamo nekatere projekte v preteklosti, ki so bili dovoljeni pod trenutno zakonodajo, v veliko primerih pa gre za gradnjo industrijskih objektov, ki imajo škodljive vplive na okolje. Namreč o določanju mej priobalnega zemljišča je do sedaj lahko odločala vlada, med drugim pa so pobudniki referenduma v preteklosti dovoljevali umazane projekte. Z novelo zakona to več ne bo mogoče, kajti o rabi zemljišč ob vodi bo sedaj le še odločala stroka. 

Novela zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na priobalnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Novi zakon pogojno dovoljuje zgolj objekte v javni rabi in še te zgolj pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. Slednje se izda zgolj v primeru, če poseg ne poslabšuje stanja voda ali kako drugače vpliva na okolje. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj primerov gradenj ob vodi, kjer so tudi tisti, ki so tako veliki nasprotniki zakona, dovolili gradnjo umazanih projektov ob vodi.

Pod vodstvom vlade Mira Cerarja je bila sprejeta uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob reki Meži v občini Prevalje, delno pa tudi že v času vlade Boruta Pahorja, na čelu s takratnim ministrom za ekonomski razvoj Mitjo Gasparijem. Ob reki Meži so bile po tej uredbi zgrajene hale za proizvodnjo in trženje gume podjetja GSK in hale za obdelavo kovin Remf d. o. o. ter bencinska črpalka Petrol.

Gradnja industrije ob reki Meži (Foto: MOP)

Pod okriljem Cerarja je bila 30. maja 2018 sprejeta še uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Sava v občini Šenčur, 1. junija 2017 pa uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Mura v občini Gornja Radgona, 8. septembra 2016 uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob vodotoku Bistrica v občini Ruše, 23. junija 2016 uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Savinja (območje nekdanjega Glina) v občini Nazarje.

Industrija ob reki Savinji (Foto: MOP)

Aprila 2016 pa sta bili sprejeti še dve uredbi, in sicer uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob predoru potoka Dupeljščica v naselju Struževo v Mestni občini Kranj in uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob levem bregu vodotoka Sava na območju Trbojskega jezera v naselju Trboje v občini Šenčur, kjer je šlo za gradnjo hiše v zasebni lasti.

Gradnja ob vodi v Trbojah – hiša z zasebnim zemljiščem (Foto: MOP)

Pod okriljem Marjana Šarca se je 25. oktobra 2018 sprejela uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah na desnem bregu Dravinje v občini Slovenske Konjice. V tem primeru je šlo za gradnjo industrijske ceste, industrijskih objektov in pripadajočim parkiriščem.

Foto: MOP

Tudi pod vodstvom Alenke Bratušek so se dovolile spremembe meja ob vodi. Denimo 29. avgusta 2013 je bila sprejeta uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku v Mestni občini Celje, kjer je Tovarna Etol v Škofji vasi, uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob levem bregu Dravinje v občini Slovenske Konjice, uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob Pesnici v občini Kungota.

Priobalno zemljišče Pesnice (Foto: MOP)

Maja 2013 se je pod isto vlado sprejela uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob desnem bregu Medije v občini Zagorje ob Savi in uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob levem bregu Krke v Mestni občini Novo mesto. Spremembe so se dogajale tako na strani desnih kot na strani levih vlad, a boljšim pogojem za vodo sedaj nasprotuje samo levica. Pri tem se pojavlja retorično vprašanje, ali jim gre res v tem primeru za čisto vodo ali zgolj le za lasten politični interes in koristi.

Obstoječi zakon o vodah je dovoljeval gradnjo zasebnih luksuznih objektov tik ob obali, z novim zakonom to več ne bo mogoče, razen če bo šlo za objekt, ki služi za javno dobro. (Foto: Facebook)

Ob tem retoričnem vprašanju se v javnosti ponovno izpostavlja dejstvo, ki ga je razkril notranji minister Aleš Hojs, delno pa je nanj opozoril tudi minister za okolje Andrej Vizjak. V tem primeru gre predvsem za atraktivna zemljišča ob obali, kjer so se v preteklosti gradile tudi vile in objekti na območju obale. Hojs je sicer izpostavil tudi objekte, ki niso v neposredni bližini obale, a gre vseeno za zemljišča na elitnih lokacijah. Hojs je v oddaji Tarča septembra lani izpostavil primer podaje kazenske ovadbe zoper povezane s člani SD, ki so s pomočjo zvez na občini nezakonito pridobili gradbeno dovoljenje na sicer kmetijskih zemljiščih v občini Piran.

Z novelo zakona bo o gradnjah odločala le še stroka
Novela zakona o vodah nikakor ne prinaša privatizacije vode. Novela postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v zasebni rabi, kar pa bo preprečilo lobistične mahinacije politike o iskanju bodisi zasebnih in gospodarskih koristi. O vsaki gradnji za javno korist bo tako od sedaj odločala le še stroka na podlagi znanja in ne več politika, kot je to bilo dovoljeno do sedaj.

Zadnje novice

Sorodne vsebine