Piše: Vida Kocjan
Suzana Lep Šimenko je poslanka Slovenske demokratske stranke. Pogovarjali smo se o skrb zbujajočem javnofinančnem stanju države, katastrofalnem črpanju evropskih sredstev, delovanju dveh parlamentarnih odborov, katerih članica je, pa tudi o lepši plati, to je vodenju Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kar jih prinaša veliko zadovoljstvo. Ob izvolitvi je napovedala, da bo njen trud tudi v prihodnje usmerjen v razvoj Dravskega polja in Haloz, od koder prihaja, in ga v največji mogoči meri tudi udejanja.
Vlada je v pol leta ustvarila 800 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, kar 750 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Kako to komentirate?
Kot poslanka in članica Odbora DZ za finance ter nekdo, ki redno spremlja javne finance, lahko rečem, da gre za alarmanten podatek. 800 milijonov evrov minusa v samo šestih mesecih, in to v času, ko ni izrednih dogodkov, kot so bile lanske poplave, pomeni, da vlada preprosto ni sposobna nadzorovati javne porabe. Primerjava z lanskim letom, ko je bil primanjkljaj samo 50 milijonov evrov, je zgovorna. Kaže popolno odsotnost fiskalne odgovornosti, saj gre predvsem za povečevanje tekočih stroškov države, kar nas pelje v dolgoročno nevzdržno situacijo.
Posebej zaskrbljivo je dejstvo, da vlada velik del javnih sredstev porablja za zadovoljevanje interesov lastne politične baze. Opazimo lahko številne finančne tokove do nevladnih organizacij, aktivistov in posameznikov, ki so v času prejšnje vlade protestirali na ulicah, zdaj pa prejemajo podporo, funkcije ali financiranje iz javnih sredstev – pogosto brez transparentnih razpisov ali meril učinkovitosti. To ustvarja vtis, da gre za povračilno politiko in poplačilo lojalnosti, ne pa za skrbno upravljanje skupnega denarja. Namesto da bi se sredstva usmerjala tja, kjer so res potrebna – v zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, občine in razvojne projekte –, se delijo na podlagi politične pripadnosti. To ni ne etično in ne vzdržno.
Črpanje denarja iz evropskih skladov je katastrofalno slabo. Ne znajo ali nočejo?
To je vprašanje, ki si ga postavljamo mnogi. Dejstvo pa je, da je Slovenija na dnu EU po stopnji črpanja evropskih sredstev. Po podatkih s konca aprila je Slovenija iz državnega proračuna vrnila samo 5 odstotkov razpoložljivih kohezijskih sredstev. Prav tako je poročilo Evropske komisije za leto 2024 razkrilo, da je Slovenija po učinkovitosti črpanja iz Načrta za okrevanje in odpornost prehitela le Bolgarijo. Najverjetneje gre za kombinacijo nekompetentnosti, slabe organizacije in tudi pomanjkanja politične volje. Marsikateri projekt se zavlačuje, ker ministrstva niso pripravljena, postopki so dolgi, mnoge občine pa preprosto nimajo več energije za neuspešne prijave. Če ob tem dodamo še neodzivnost pristojnih služb, potem je rezultat predvidljiv – slaba realizacija evropskih sredstev. Gre za izgubljene priložnosti, saj Slovenija krvavo potrebuje denar za zmanjšanje razvojnega zaostanka.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
