Piše: Maruša Opeka
Po požarih na Krasu se Slovenija to poletje spopada še z eno naravno katastrofo – sušo. Pomanjkanje padavin je zaradi klimatskih nihanj močno prizadelo kmetijstvo, ki si to sezono ne more obetati dobrega pridelka.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) imamo v zadnjem 30-letnem obdobju po državi tople in zelo tople razmere. Izjemno toplo naj bi bilo na zahodu Slovenije, povsem normalno pa na območju Bele krajine in Prekmurja. Temperaturni odkloni so v večjem delu države od 0,5 do 2,5 °C, na Goriškem do 3,5 °C.
Malo padavin
Imamo pa glede na dolgoletno povprečje v večjem delu države suhe, tudi zelo suhe padavinske razmere. »Normalne padavinske razmere imamo v večjem delu Primorske. Kazalnik padavin je najnižji na Štajerskem, kjer je padlo le od 20 do 30 odstotkov padavin, v večjem delu države pa od 30 do 80 odstotkov,« ugotavljajo. Izjemno sušne vremenske razmere preteklih 30 dni so še posebej izrazite na Gorenjskem, Goriškem in Notranjskem. Zanimivo je, da bi do normalizacije vodnobilančnih razmer površinskega sloja tal potrebovali do približno 95 mm padavin. Kot naštevajo, so bile izredno sušne razmere v zadnjih 30 dneh na Bovškem, v Ljubljani z okolico, na Belokranjskem in Dolenjskem ter Savinjskem in Koroškem, drugod pa naj bi bile razmere zmerno sušne. Glede na prihodnje napovedi pa v večini Slovenije vidnejšega izboljšanja razmer v površinskem sloju tal še nekaj časa ne bo. Nizkovodne razmere so na agenciji v začetku avgusta beležili kar na okoli 60 odstotkih vodomernih postaj, kar je v primerjavi z enakim obdobjem v letih 1991–2020 izredno podpovprečno. Kot naštevajo, manjše 30-dnevne pretoke od minimalnih v primerjalnem obdobju beležijo na južnem in severnem Primorskem, Notranjskem, vzdolž Save ter na Dravi in Kolpi. »Drugod po državi ima velika večina rek 30-dnevno povprečje pretokov okoli 5. percentila. To pomeni, da so bile nizkovodne razmere v juliju primerljive z najbolj sušnimi v zadnjih desetletjih, podobne kot ob suši leta 2003,« še pojasnijo. Tudi stanje podzemnih vod je zaskrbljujoče, saj so po zadnjih podatkih od 28. julija do 3. avgusta zmerno sušo podzemne vode beležili v vodonosnikih zgornjesavske, notranjske, kočevske, belokranjske, spodnjeposavske, koroške, podravske in pomurske regije. Izrazita suša pa je prisotna v obalni, bovški, ljubljanski, dolenjski in savinjski regiji. V goriški in gorenjski regiji pa so se sušne razmere zaostrile do izjemne suše.
Ocena posledic
Zaradi suše je najbolj prizadeto kmetijstvo. Žalosten je pogled na travinje, koruzo, vrtnine, sadovnjake in trajne nasade, ki niso namakani. Med kmetijsko najbolj prizadeta območja se uvrščajo obalno-kraška regija, Kras z Brkini, del Gorenjske, Bela krajina ter celotno Podravje. Odstotek prizadetosti se razlikuje glede na količino padavin in tip tal. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pred kratkim posredovala prve ocene stanja in škode zaradi kmetijske suše. Kot so pojasnili na zbornici, se suša pojavlja skoraj po vsej Sloveniji, stanje na prizadetih območjih je zaskrbljujoče. Kmetje so zaradi vročine in pomanjkanja padavin marsikje že izgubili velik del pridelka in s tem vir zaslužka. Od poljščin naj bi bila po oceni zbornice najbolj prizadeta koruza, ki predvsem na lahkih peščenih tleh ne bo niti oblikovala storžev oziroma bodo ti zelo majhni in poškodovani. »Ocenjujemo, da bo pridelek v povprečju od 40 do 50 odstotkov manjši, ponekod lahko govorimo tudi o 80- do 100-odstotnem izpadu pridelka,« so zapisali na KGZS. Visok izpad pridelka bo tudi pri travinju in travno-deteljnih mešanicah. V povprečju naj bi bil nižji za okrog 50 odstotkov, v nekaterih predelih pa celo za 90 odstotkov. Zaradi slabe letine krme imajo živinorejci že zdaj veliko težav, saj zaradi močno zmanjšanega pridelka na travinju težko zagotavljajo krmo za živali, obeta pa se še velik izpad pridelka koruze. »Na območjih, kjer je izpad krme velik,« pojasnjujejo na KGZS, »so kmetje že prisiljeni zmanjševati stalež živali, morebiten dokup krme pa bo močno vplival na ekonomičnost kmetij.« Kot je poudaril predsednik KGZS Roman Žveglič, je zelo težko napovedati, kje bodo kmetje dobili krmo in ali si jo bodo sploh lahko privoščili, saj je izredno draga. »Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 na 400 evrov za tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo. Sedanje odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška,« je opozoril Žveglič.
Računajo na državo
Tudi sadjarji in zelenjadarji ne morajo računati na dobro letino. V pridelavi zelenjave in sadja so največ škode povzročile visoke temperature, ki so ožgale liste ter plodove, ki še drobni prisilno dozorevajo. Pridelki na vrtninah in sadju bodo tako nižji za vsaj 40 odstotkov, ponekod tudi od 80 do 100 odstotkov. »Tudi pri vinski trti, ki je na sušo sicer precej odporna, se kažejo vidni znaki pomanjkanja vode. Listi in grozdje venijo, bledijo in odpadajo. Pridelek bo lahko zmanjšan tudi do 50 odstotkov,« opisujejo na KGZS. Pri žitih in hmelju pa pričakujejo, da bo v povprečju izpad pridelka 40-odstoten. Kmetje naj bi imeli od 30 do 50 odstotkov manjši pridelek buč in krompirja.
Kot je že jasno na podlagi stanja na terenu, je na kmetijskih rastlinah že nastala nepopravljiva škoda. V zbornici so zato že naslovili pobudo na MKGP, da se pristopi k pripravi ocene škode v kmetijski pridelavi zaradi suše in visokih temperatur v letu 2022. Od pristojnega ministrstva pričakujejo, da bo na osnovi njihove ocene škode pripravilo program in predlog finančne pomoči prizadetim kmetijam. Ministrstvu predlagajo tudi predčasno izplačilo kmetijskih podpor ter znižanje oziroma odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Menijo pa, da bi morali glede na razmere ustrezno prilagoditi tudi višino najemnin za kmetijska zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Škoda zaradi letošnje suše je že zdavnaj presegla zakonsko določeno mejo 0,3 promila BDP, to je dobre 3,5 milijona evrov,« je ocenil Žveglič. Letošnja suša naj bi bila celo hujša kot je bila leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na nekaj več kot 65 milijonov evrov. Država je takrat razglasila naravno nesrečo, kmetom pa namenila slabih sedem milijonov evrov za odpravo škode. Na zbornici zato ob letošnji katastrofi pričakujejo, da bo Vlada RS kmetom pomagala tudi z interventnim zakonom o odpravi posledic suše.
