Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
V luči nedavno izrečene globe s strani policije psihoanalitiku Romanu Vodebu zaradi izrečenih izjav, namenjenih predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič, so se pojavila številna vprašanja o tem, ali smo v Sloveniji prišli h koncu svobode govora in svobode izražanja. Številni so aktualni primer primerjali s primerom izpred nekaj let – Mladina vs. Slovenija, zadeva “cerebralni bankrotiranec”, ko je takratnega poslanca Srečka Prijatelja “užalil” takratni novinar Jure Aleksić. Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo v prid Mladine in Jureta Aleksića. Prijatelj se je zaradi žaljivke obrnil na sodišče, Aleksić pa na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je razsodilo slednjemu v prid.
Kako pomembna je svoboda govora, bi se enako kot pri vsem zavedali, če bi bila ta izgubljena. In zdi se, da se v Sloveniji pod Golobovo vlado dogaja prav to. Ob izjavah psihoanalitika Romana Vodeba, ki je v oddaji Faktor izrazil svoje mnenje, je bila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič očitno užaljena, zato se je obrnila na policijo, ki je Vodebu izrekla plačilno globo. Vsak ima pravico biti užaljen, vendar se je ob tem potrebno vprašati, ali je to res upravičen razlog, da nad nekoga pošlješ represivni organ in ga oglobi. Žaljivka kot taka ni zločin, v preteklosti pa smo bili v Sloveniji že priča primeru, ko je v prid te trditve razsodilo tudi ESČP, za katerega je šlo v tem primeru za precedenčen primer.
Niti zagotovljena ustavna pravica do svobode govora pod Golobovo vlado ni dovolj, če s svojim mnenjem prizadeneš čustva predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. V tem primeru ti kmalu za tem na vrata potrka policija in ti izreče globo zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru. To se je zgodilo Romanu Vodebu, ki globe ne namerava plačati in se bo nad izrekom prekrškovnega organa pritožil. Da izrečena izjava ne glede na vsebino ne bi smela biti razlog za kazenski pregon, se je v preteklosti že izjasnilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Spomnimo na primer, ko se je Mladina potem, ko je na vseh slovenskih pravosodnih instancah obveljalo, da je bil novinar Jure Aleksić, ko je pisal o poslancu Srečku Prijatelju, nedopustno žaljiv, obrnila na ESČP. Aleksić je namreč leta 2005 poslanca označil za “cerebralnega bankrotiranca”. Pikro oznako mu je namenil potem, ko je Prijatelj v državnem zboru uprizoril nastop, med katerim si je poslanec domišljal, da oponaša homoseksualca, ki pride v šolo po otroka. ESČP je zadevo obravnavalo in kasneje razsodilo v prid novinarja Aleksića.
Nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj (Foto: STA)
ESČP je takrat v končni odločbi takrat med drugim ugotovilo, da je oznaka “cerebralnega bankrotiranca” predstavljala žaljivo oceno njegove osebnosti in da je ta presegla meje dovoljene kritike, da pa je treba odločitve domačih sodišč preučiti v luči zadeve kot celote, vključno z vsebino pripomb proti pritožnici in v kontekstu, v katerem so nastale. ESČP je bilo soglasno, da je bila oznaka skrajna in legitimno žaljiva, da pa kljub temu “sporna pripomba predstavlja vrednostno sodbo in da ob odsotnosti kakršnih koli dejstev tudi vrednostne sodbe ni mogoče šteti za skrajne,” so zapisali v odločbi, kjer so ugotovili, da v tem primeru ni šlo le za “vrednostno sodbo, temveč je imela tudi značaj metafore”.
Žaljiva izjava še ni zadosten razlog za pregon
Glede na zapisano v odločbi ESČP v zvezi z omenjenim primerom bi bilo potrebno na enak način obravnavati tudi primer Vodeb in Klakočar Zupančič. Vodebove izjave bi ESČP obravnavalo glede na njegov namen in okoliščine, saj ugotovljena objektivna žaljivost sama po sebi še ni zadosten razlog za pregon. Kot smo že poročali, je Vodeb v oddaji Faktor izrazil svoje mnenje, do katerega je prišel na podlagi vedenja predsednice DZ, ki je vidno vsem in ni izmišljeno. Najsi bodo to nervozni izpadi predsednice Državnega zbora, bonton, kodeks oblačenja, “športne aktivnosti” v parlamentu ali pa kopica ostalih “nervoznih” izpadov, ki jim je bila ob njenih nastopih priča slovenska javnost. Vse to so “okoliščine”, ki bi jih ESČP pri obravnavi upoštevalo, kot tudi slog izražanja, ki je do določene mere prav tako zaščiten, “če se uporablja v slogovne namene”. Iz sodne prakse ESČP je namreč jasno razvidno, da je vedno treba skrbno pretehtati vse okoliščine domnevno spornega ravnanja. Pri tem je ESČP navedlo visoko zaščito družbeno kritičnih komentarjev v družbeno aktualnih komentarjih in umetnosti, četudi dejansko pride do kršitve pravic posameznikov.
Foto: zajem zaslona
Če potegnemo črto, pa se v tem primeru ne gre več o Vodebu. Gre za možnosti vzpostavitve izredno nevarnega precendensa, ki bi lahko dokončno radikalno omejil svobodo govora. Zadevo je potrebno relativizirati in to je ključnega pomena sploh za medije v tem trenutku, ki nikakor ne bi smeli stopiti na stran omejevanja izražanja mnenj, kritik in stališč. Resda svoboda govora prinaša veliko odgovornost, vendar ima tudi svojo ceno. Ta cena je, da bomo kdaj užaljeni, da bomo kdaj soočeni z mnenjem, s katerim se ne strinjamo. Ampak v primerjavi z alternativami, je ta cena zelo nizka.
