Piše: Lucija Kavčič
V zbirki Zapisi iz zdomstva je pri tržaški založbi Mladika izšla knjiga spominov leta 1939 v Sodražici rojene ameriške Slovenke Mire Adamič, vdove Kosem in vdove Borštnik. V njej avtorica popisuje svojo življenjsko pot, spominja se otroštva, trpljenja med vojno, povojnih zapostavljanj, ločene družine in nazadnje življenja v novi domovini Ameriki.
Mira Kosem se je rodila 28. marca 1939 v Sodražici, živi pa v Clevelandu (ZDA), kjer se je očetu, političnemu emigrantu, leta 1955 pridružila skupaj z materjo, dvema sestrama in bratom, so zapisali pri založbi Mladika. Vživela se je v nove razmere in se aktivno vključila v slovensko skupnost okoli zbora Korotan, dramskega društva Lilija, slovenske šole in župnije Marije Vnebovzete ter Slovenske pristave. S prvim možem Marjanom Kosmom sta imela tri otroke. Mira je, šele ko so nekoliko odrasli, končala šolo za medicinske sestre in šla v službo. Nekaj let po moževi smrti se je spet poročila; tokrat z ovdovelim časnikarjem, pesnikom in pisateljem Pavletom Borštnikom. Kot so še zapisali pri založbi, se je v zadnjih letih razkrila tudi njena literarna nadarjenost, zato so jo na založbi spodbudili, da je napisala pričujočo knjigo spominov. Kot so zapisali pri založbi, v knjigi beremo o avtoričinem otroštvu v Sodražici, o trpljenju zaradi okupacije, o razdvojenosti in nasilju zaradi revolucije ter o povojnem zapostavljanju. Sledijo poglavja o selitvi njene družine k očetu v ZDA leta 1955 in privajanju na nove razmere. Posebno dragocena so poglavja o družinah, katerih očetje so odšli v svet, ter o njihovem združevanju po desetletni ločenosti, saj so se v tem času povsem odvadili drug drugega in privajanje na vnovično sožitje je bilo vse prej kakor preprosto. V knjigi lahko preberemo tudi marsikaj o slovenski skupnosti v Ameriki, o njihovih srečanjih in potovanjih. Posebno razpoloženje vnašajo opisi obiskov v domovini, ki so prežeti s spomini na trpljenje slovenskih ljudi pa tudi z upanjem na spravo in lepšo prihodnost.
Pozdravljena, Zemlja
V navzočnosti avtorice Mire Kosem so knjigo predstavili v Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, nato pa še v njenem domačem kraju v Sodražici, v Župnijskem domu poleg farne cerkve. V Ljubljani so na predstavitvi poleg Mire Kosem sodelovali urednik knjige in zbirke Zapisi iz zdomstva založbe Mladika iz Trsta Ivo Jevnikar, samostojna strokovna sodelavka Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič ter zgodovinar in novinar dr. Jože Možina. Ivo Jevnikar je med drugim dejal, da se kot rdeča nit v knjigi pojavljajo besede iz kantate Pozdravljena, Zemlja skladatelja dr. Metoda Milača, za katero je besedilo napisal pesnik Pavle Borštnik. Kantata govori o ljubezni do izgubljene domovine, trpljenju zaradi tuje zasedbe in revolucije, hrepenenju po odpuščanju in spravi ter srečnejši prihodnosti slovenskega naroda. Avtorica knjige je kantato, ki jo je popolnoma prevzela, spoznala pri zboru Korotan v Clevelandu leta 1961, se nanjo večkrat spominjala, nepredvidljiva življenjska pot pa jo je leta 2008 privedla v zakon z njenim avtorjem, zato nosi tudi njena knjiga spominov enak naslov – Pozdravljena, Zemlja.
Jaz sem Slovenka
Da je knjiga spominov Marte Kosem prvič predstavljena prav v Študijskem centru za narodno spravo, ni naključje, je dejala Marta Keršič, samostojna strokovna sodelavka SCNR, in dodala, da se je sodelovanje SCNR z gospo Kosmovo pravzaprav začelo že pred več kot desetletjem, ko je leta 2010 študijski center skupaj s sodelavnem obiskal njen sin Jim Kosem, ki je bil tedaj raziskovalec na Univerzi v Notthingamu, in želel predstaviti projekt Spomenik. SCNR se je v projekt vključil testno, nato pa so izvedeli, da je Jim sin slovenskih staršev, Marjana Kosma in Mire Adamič, poročene Kosem. »Že naslednje leto, 2011, je Mira na široko odprla svoja vrata. Takrat sva se prvič videli v živo. V Ameriko smo se odpravile sodelavke Študijskega centra za narodno spravo dr. Mateja Hladnik, dr. Jelka Piškurić in jaz ter bile deležne velike gostoljubnosti,« je dejala Keršičeva, ki je Kosmovi izjemno hvaležna, da je njej in drugima raziskovalkama odpirala vrata v številne slovenske izseljenske domove. »Prek Mire nam je v dobrem tednu uspelo posneti skoraj 20 različnih pričevanj med Slovenci v slovenski skupnosti v Ameriki, ki smo jih kasneje objavili na spletni strani Zakladnica spominov. Po tem so bila ta pričevanje večkrat objavljena še v oddaji Moja zgodba na Radiu Ognjišče. Uporabili smo jih tudi v znanstvenih člankih, v različnih prispevkih na konferencah. Ob tem pa se je zgodba Mire in njene družine, da bi jo predstavila tudi v knjižni obliki, ponujala kar sama od sebe,« je še dejala Marta Keršič, ki je leta 2016 skupaj s sodelavko dr. Jelko Piškurić izdala dvojezično knjižico z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, v kateri sta opisali begunsko pot družine Adamič. Knjižica je izšla v slovenščini in angleščini tudi zato, da bi se z njeno vsebino lahko seznanili tudi mlajši pripadniki slovenske skupnosti v Ameriki, ki slovenščine ne obvladajo več toliko, da bi lahko brali knjige. Tako je nastala predhodnica Mirinih spominov Pozdravljena, Zemlja.
Navdih slovenske bližine
Mira Kosem je leta 2005 po naključju – že dogovorjena gostiteljica je nenadoma zbolela – na svojem ameriškem domu gostoljubno sprejela tudi zgodovinarja dr. Jožeta Možino, ki je tedaj snemal dokumentarec z naslovom Čas vojne in si je v ZDA želel srečati še zadnja dva tedaj živa rešenca, ki sta pobegnila iz kočevskega brezna: Milana Zajca in Franca Kozino. »Baza je bila v vaši prelepi hiši na obronkih Clevelanda. Tam je nastala tudi kakšna pesem in uvod v dokumentarec Čas vojne ter uvodni posnetki, na katerih sneži skozi temne oblake. Bilo je prav idilično. In tista toplina, tista slovenska bližina je bila velik navdih, da smo takrat veliko naredili,« je na predstavitvi knjige spominov Mire Kosem dejal dr. Jože Možina, ki so ga srečanja z rešencema iz brezna, zlasti s Francem Kozino, ki je kljub vsemu hudemu, kar je preživel zaradi svojega krščanskega temelja, deloval izredno spravljivo, zaznamovala za vse življenje. O sami knjigi Mire Kosem pa je dr. Možina dejal, da nima le zgodovinske, pač pa tudi antropološko komponento, saj v njej beremo, kako je Mira morala na novo vzpostavljati odnos najprej z mamo, ker je bila med vojno pri starih starših, nato pa, po selitvi v ZDA, še z očetom, ki je bi zanjo in za brata praktično tujec. »Knjiga deluje tudi kot učbenik, kako naj se človek prebija skozi življenjske preizkušnje na pozitiven način. Je pričevanje o Slovenki, ki je kot drugorazredna državljanka sicer odrasla v Sodražici v Sloveniji, nato pa je v ZDA postala svetilnik za našo domovino, za našo slovensko stvar in je to še danes,« je sklenil svojo misel o knjigi Pozdravljena, Zemlja dr. Jože Možina.
Povabilo k branju
Nazadnje je o svoji knjigi govorila še sama avtorica Mira Kosem, ki je dejala, da je sprva pisala samo krajše spise, kot je spis Vstajenje, ki je bil objavljen v Ameriški domovini. Začela je pisati kot študentka, nato v Ameriško domovino in Slovensko ameriške čase, ki je sedanji mesečnik Slovencev v Clevelandu, k pisanju knjige spominov pa so jo še bolj spodbudili, potem ko je napisala spis o združevanju ločenih družin. Navzočim je povedala nekaj svojih spominov iz knjige, urednik zbirke Ivo Jevnikar, v kateri je knjiga pri založbi Mladika izšla, pa je navzoče povabil k branju.
