Piše: Aleš Ernecl (Nova24TV)
Ena najljubših dejavnosti obupane tranzicijske levice je, da njihov novinar ali posrednik pokliče novinarja, ki ima dostop do pisanja člankov za tuj, eminentni, skrajno levičarski časopis – in se potem v svojih medijih pretvarjajo kot da niso s člankom v tujem časopisu imeli ničesar. V smislu, “Še tujci so opazili, kaj se dogaja!”.
Podoben primer se je zgodil včeraj, ko je 24ur, internetni portal POP TV, objavil članek, v katerem se avtor pretvarja, da je presenečen prebral članek v New York Timesu, v katerem naj bi, ker je tako očitno, tudi “Ameri” sami opazili, da se Janez Janša gre kulturno vojno. Pri tem so povsem sledili naročnikom iz Slovenije, dejstev pa niso preverili in jih skušali rpedstaviti.
New York Times, skrajno levičarsko trobilo ameriške demokratske stranke, znano po antikrščanskih in protibelskih, rasističnih člankih, ki se tudi danes, podobno kot slovenski osrednji mediji, po desetletjih zbijanja lastne verodostojnosti, še vedno predstavlja kot “neodvisni” medij, je objavil članek novinarja, ki je pisal po nareku posrednika iz Slovenije. 24ur, kar je del priljubljenega in davno prebranega procesa tranzicijske levice, je post festum objavil članek novinarja, ki se pretvarja, da ga je naročeni antijanšistični članek v “velikem” New York Timesu presenetil.
24ur svoj članek pričenja: “Slovenska vlada je zamenjala direktorje večjih institucij, ob tem pa dodaja, da se povprečni umetniki glede tega nimajo kaj pritoževati.”, kjer nas bojda za Slovenijo izjemno zainteresirani New York Times želi prepričati, da slovenska vlada ne samo, da nastavlja svoje ljudi, še ne dovoljuje nikakršne opozicije. Po mesecih protestov, naročenih člankov v tujini, izpadov, napadov, groženj – je dovolj evidence, da je že uvodna trditev eklatantna laž, poglejmo pa tudi vsebino pritoževanja. Avtor članka jo je namreč povzel v vsej njeni praznosti, oplemeniteno s tradicionalnimi lažnivimi novicami in polresnicami slovenskih osrednjih medijev.
Naročnik zagotovo iz Slovenije
24ur nadaljuje z branjem članka v New York Times: “Gospod Janša je znan po spletnih napadih na svoje nasprotnike, vključno z mediji, za katere misli, da so pristranski. Prav tako nasprotuje imigraciji. Vendar je po tokratni Janševi vrnitvi na položaj v ospredje prišla priljubljena tema številnih populistov: kultura.” Amatersko in na silo napisano, kar se vidi po tem, ko avtor iz nič, od “bogsigavedi kje” potegne puhlico, da “prav tako nasprotuje imigraciji.“, kar je polresnica, hujša kot laž, ker Janez Janša kot vsak zdravorazumski človek nasprotuje masovnim in težko nadzorovanim, neomejenim migracijam, tudi imigraciji v Slovenijo – ne imigraciji nasploh.
Naslov članka v NYT (Foto: Zajem zaslona)
Kar lahko razberemo od je tudi kdo je naročnik omenjenega članka v NYT. Nek levičarski kulturni delavec. Naša špekulacija je, da ga je po takšnih ali drugačnih kuloarjih naročila “do letos večna” direktorica Moderne Galerije v Ljubljani, Zdenka Badovinac, kar pa je tako ali tako vseeno – ključen je modus operandi, v ozadju katerega bi lahko bil katerikoli razžaljen in razkurjen levičarski kulturni delavec. Članek namreč kot glavne argumente za svojo hipotezo o kulturnem boju omenja prav menjavo na čelu Moderne Galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Muzeja novejše zgodovine.
Ne dotikajte se “naše” kulture
Po mnenju številnih umetnikov, akademikov in intelektualcev je do sprememb prišlo, ker oblast želi omenjene institucije obrniti v konservativno in nacionalistično smer, piše ameriški časnik oziroma ga v nadaljevanju citira 24UR. Pozabili so dodati levičarskih umetnikov, akademikov in intelektualcev. Pristranih, skoraj zagotovo vpletenih v naročeni članek. 24UR nadaljuje: “Vlada to zanika. Kot je za newyorški časnik dejal svetovalec za odnose z javnostmi na kulturnem ministrstvu Mitja Iršič, novi direktorji niso nameščeni politično, pač pa so bili izbrani na javnem razpisu“. Glede obtožb, da bo letošnja obeležitev 30-letnice slovenske odcepitve od Jugoslavije zgolj propaganda enega pogleda na osamosvojitev države, pa Iršič odgovarja, da bo šlo za proslavo svobode in ne promocijo določene politične ideologije. “Tovrstne obtožbe o političnem vmešavanju se pojavijo vedno, ko je na oblasti desna vlada,” je dodal.
Propaganda zgolj enega pogleda na osamosvojitev, če beremo med vrsticami, pomeni, da “hudobni desničarji” ne želijo, da se danes med osamosvojitelje prištevajo tudi ljudje, ki osamosvojitve niso želeli – radi pa bi si lastili zasluge zanjo. Če resnice ne želiš prirejati, da ugaja levičarjem, promoviraš eno ideologijo.
O Zlatku “pozabili” povedati resnico
New York Times v španoviji s 24UR se nadaljuje: “Pod vodstvom Janševe vlade je ministrstvo za kulturo odpovedalo najem prostorov številnim umetniškim in dobrodelnim organizacijam ter raperju Zlatku Čordiću, ki mu je poskušalo odvzeti status umetnika, ki prinaša nekatere ugodnosti, kot so zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.” Čordić se je na odločitev kulturnega ministrstva pritožil, ugodilo pa mu je sodišče. Kolikor vemo, se bo o Čordiću ponovno odločalo, slovenski naročnik pa je v svojem jokanju NYT pozabil omeniti dejavnost Čordića, ki je pripeljala do tega:
– da je napadel novinarja Nova24tv in mu ukradel kamero,
– da je napadel in nadlegoval direktorja NIJZ ter se pretvarjal za novinarja,
– da je vdrl na državno proslavo v Ljubljani,
– da se je napadel harmonikarja na tromostovju,
– da je pozival k nenošenju mask in širjenju virusa, celo na javni TV.
V nadaljevanju: “The New York Times piše, da so se na Janševo politiko ostro odzvali umetniki in aktivisti, ki so spisali protestna pisma in na ulicah priredili redne demonstracije. (Pretežno) liberalno usmerjeni časnik prav tako navaja, da kritika Janševe politike ni omejena zgolj na Slovenijo, saj se je pod odprto protestno pismo glede politike slovenske vlade podpisalo 150 akademikov iz Evrope in Severne Amerike. Kulturno ministrstvo pa je na to odgovorilo, da so bili podpisniki zavedeni s strani radikalnih levičarjev med slovenskimi akademiki.”
Še enkrat. Ne umetniki. Levičarski umetniki. Ne aktivisti. Levičarski aktivisti. NYT ni liberalno usmerjeni časnik, je progresivni, “soroševski”, do desničarstva in krščanstva sovražni pamfletarski agitprop medij. Ko smo pri akademikih, obžalujemo da se ministrstvo ni sklicevalo na naš članek o desetih akademikih. Ko jim je naš novinar pisal je ugotovil, da ne odgovarjajo posamezno, temveč imajo skupni e-mail, na katerega odgovarja bogsigavedi kdo. Najboljša razlaga, tudi zaradi vsebine in tona v elektronskih sporočilih, ki jih lahko potrdita tako Aleš Ernecl kot Dejan Steinbuch je, da je to storil nek slovenski levičar, morda celo Štromajer.
Za mnenje in celotno korespondenco z novinarjem ali novinarko New York Times smo poklicali tudi Mitjo Iršiča, ki pa svoje poročilo za spletno stran vlade še zaključuje. Ko ga bo zaključil, ga bomo objavili.
