Piše: Spletni časopis
Tik pred uradnim začetkom kampanje smo priča nenavadnemu razkoraku med meritvami agencij javnega mnenja. Medtem ko je meritev Parsifala za Novo24TV pokazala prepričljivo vodstvo največje opozicijske stranke SDS, Ninamedia za Dnevnik, ki jo vodi Nikola Damijanić bolj z leve, slika scenarij skorajšnje izenačenosti z močnim vzponom vladne Svobode. Podobno nam je izenačenost že prej za Siol.net slikal Valicon, ki ga ob državnem Telekomu plačuje tudi GEN-I, interpretira pa tam rezultate prejšnja piarovka obrambnega ministrstva Mateja Hrvatin Trunk. Nekje vmes je praviloma Mediana, ki meri za Delo, TVS in POP TV.
Popolna izenačenost ali 8-odstotni razkorak?
Podatki med za stranke opredeljenimi volivci razkrivajo dva povsem različna politična zemljevida:
- Parsifal (za Nova24TV): SDS Janeza Janše ohranja udarno prednost z 31,9 %, medtem ko Svoboda Roberta Goloba zaostaja s 23,8 %. Razlika znaša zajetnih 8,1 odstotne točke.
- Ninamedia (za Dnevnik): Slika je dramatično drugačna. SDS je pri 28 %, Svoboda pa ji s 27 % diha za ovratnik. Razlika je le še statistična napaka (1 %).
Opozorilo: Meritvam javnega mnenja ne smemo verjeti. Povsem so zgrešile ob obeh zadnjih referendumih in na evropskih volitvah. Vsakič, to je trikrat zapored, so udarile mimo v prid zdaj vladnih strank, torej levice. Na prejšnjih volitvah poslancev pa so tudi udarili mimo, a v obratno smer. Podcenili so Svobodo. Za večino podjetij, ki izvajajo merjenja (Ninamedia, Mediana, Valicon) za največje medije, je znano, da so poslovno in politično povezani z vladnimi strankami. Bolj na desno sodita Parsifal in RC IJEK.
Kako ogromna so odstopanja med agencijami nam pokaže, za koliko (odstotno) se ena meritev razlikuje od druge. Če vzamemo Parsifalove rezultate kot osnovo, je razlika pri Ninamedii naslednja:
Relativna odstopanja med agencijama
| Stranka | Razlika v o. t. | Relativni odstotek razlike |
| SDS | – 3,9 | – 12,2 % |
| Svoboda | + 3,2 | + 13,4 % |
| NSi (+SLS+Fokus) | + 0,9 | + 11,0 % |
| Levica (+Vesna) | + 1,2 | + 18,2 % |
| Pirati | – 1,6 | – 50,0 % |
Ninamedia Svobodo “napihne” za 13,4 % glede na Parsifal, medtem ko SDS “zbije” za 12,2 %. Skupni učinek teh dveh premikov ustvari vtis izenačenosti.
Kdo sploh pride na volišča?
Zanimivi so tudi podatki o tistih, ki bodo zanesljivo oddali svoj glas. Obe agenciji objavljata deleže tudi s tem preračunom, ki ga je TVS ob meritvi Mediane javnosti prikrila, izračunala pa po njem delitev sedežev. Pri Ninamedii se delež Svobode ob visoki udeležbi še popravi, kar nakazuje na poskus mobilizacije levega pola. Na drugi strani Parsifalova meritev kaže v obratno smer, da desno volilno telo ostaja disciplinirano, kar prednost SDS med zanesljivimi volivci še dodatno utrdi.
Demokrati: Tretji pol, ki meša štrene
Posebnost teh volitev so Demokrati Anžeta Logarja, ki jih ne moremo uvrstiti neposredno v desni blok, saj se zavzemajo za mešano koalicijo, ker pa ne levi vse stranke zavračajo vstop v vlado s SDS, lahko s tem omogoči ohranitev oblasti zdaj vladajočih strank s sestavo široke koalicije brez SDS. Rezultat Demokratov niha med 7,8 % (Ninamedia) in 8,4 % (Parsifal). Ker nagovarjajo sredinske in razočarane volivce obeh polov, njihova prisotnost v parlamentu lahko oteži sestavo stabilne koalicije na tradicionalnih temeljih “levo-desno”. Po analizi v Dnevniku največji del volivcev demokrati dobivajo iz bazena SDS, pol manj iz Svobode. S tem, ko nižajo delež SDS, znižujejo možnost, da bi zavladal Janša.
Anomalije in “statistični čudeži”
Nihanje popularnosti strank je močno odvisno od naročnika meritve nam kažejo rezultati:
- Levica (z Vesno) pri Ninamedii dosega visokih 7,8 %, medtem ko jo Parsifal meri pri nižjih 6,6 %.
- NSi (s SLS in Fokusom) pri Ninamedii beleži 9,1 %, Parsifal pa jim pripisuje 8,2 %.
- Pirati pri Parsifalu s 3,2 % trkajo na parlamentarna vrata, pri Ninamedii pa so z 1,6 % praktično odpisani.
Zaključek: Ankete kot orodje kampanje?
Razlike v meritvah niso le matematične, ampak pogosto delujejo kot orodje za ustvarjanje javnega mnenja. O prihodnji vladi bo poleg Logarja verjetno odločal še uspeh ali neuspeh majhnih strank (Prerod, Pirati, Resni.ca, SNS, Mi, socialisti), ki se gibljejo na robu parlamentarnega praga.
