Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
V preteklosti smo že večkrat opozarjali, da imamo v Sloveniji eno najvišjih stopenj obdavčitve plač. To je razkrilo tudi poročilo neodvisne organizacije Tax Foundation, ki nas uvršča na osmo mesto po najvišji stopnji obdavčenosti dohodka. Stanje se je v primerjavi z letom 2019, ko smo imeli za mandatarja še Marjana Šarca, sicer v letu 2020 nekoliko izboljšalo, a smo še vedno med tistimi, ki so najbolj obdavčeni. Dejstvo je, da so sindikati izgubili kompas, saj dajejo večji poudarek svojim zaveznikom, ki nižji obdavčitvi nasprotujejo, kot pa da bi poskrbeli za svoje varovance – delavce. “Samo bedaki znižujejo davke, ja, kdo pa bo filal proračun?” je dejala predsednica sindikata KS 90.
Neodvisna neprofitna organizacija, ki preučuje obdavčitve po državah, Tax Foundation, je v začetku maja objavila poročilo o višini davkov na dohodke. Ugotavljajo, da večina držav uporablja progresivno obdavčitev dohodkov, kar pomeni, da se davčna stopnja povišuje z višjimi dohodki.
Najvišja zakonska stopnja dohodnine velja za delež dohodka, ki spada v najvišji davčni razred. Če ima država na primer pet davčnih razredov in je najvišja stopnja dohodnine 50 odstotkov pri pragu en milijon evrov, je vsak dodaten evro dohodka nad milijon evrov obdavčen s 50 odstotki davka.
Obdavčenje dohodkov po evropskih državah OECD v letu 2020 (Vir: Tax Foundation)
Med evropskimi državami OECD imajo najvišjo stopnjo obdavčenosti Danska (55,9 odstotka), Francija (55,4 odstotka) in Avstrija (55 odstotkov). Na drugi strani pa so države z najnižjimi davki, denimo Češka (15 odstotkov), Madžarska (15 odstotkov) in Estonija (20 odstotkov).
Slovenija spada med države z višjo stopnjo obdavčenosti dohodkov
Slovenija spada med države, ki imajo najbolj obdavčene dohodke, in sicer njena stopnja obdavčenosti znaša 50 odstotkov. Z višjo stopnjo obdavčitve je na osmem mestu, pred njo pa se poleg prej omenjenih držav uvrščajo še Grčija, Belgija, Švedska in Finska. V primerjavi z letom 2019 je Slovenija lansko leto svoj rezultat izboljšala, saj smo denimo pod vlado Marjana Šarca imeli še 61,1-odstotno obdavčenost dohodka.
Foto: Pixabay
Srednja vrednost obdavčenosti dohodkov med državami se giblje nekje med 40 in 44 odstotkov. Trenutna vlada se tako želi približati državam, ki dohodke obdavčujejo nižje, hkrati pa z nižjo stopnjo obdavčenosti višjih dohodkov želi preprečiti odhod strokovnega kadra iz Slovenije. Tudi strokovnjaki, združenja in sindikati so že opozarjali, da je davčna obremenitev dohodkov v Sloveniji višja od povprečja EU. Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2020 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 40,2 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 59,8 odstotka pa za neto plačo. Kot ugotavlja to poročilo pa je bila davčna obremenitev dohodkov nekoliko nižja v letu 2020, kot v letu 2019. Po podatkih STAT-a se je davek v času levih vlad bolj kot ne vztrajno poviševal.
Vlada poudarja, da si želi z nižjo obdavčitvijo plač, spodbuditi okrevanje gospodarstva. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Gospodarsko okrevanje Slovenije bo ključno vplivalo na okrevanje po pandemiji covid-19, za Slovenijo pa so obeti dobri. V letu 2021 naj bi bila gospodarska rast 4,9-odstotna, v letu 2022 pa 5,1-odstotna, s čimer si bo lahko država pokrivala primanjkljaj v davčni blagajni zaradi nižje obdavčitve dela v naslednjih letih.
Vlada z novim zakonom želi razbremeniti obdavčitev plač
Vlada želi z novim zakonom razbremeniti plače delavcev. S tem namenom je v državni zbor poslala paket ukrepov, ki bi v štirih letih nekoliko razbremenil zaposlene pri dohodnini. Povprečna slovenska neto plača bi tako lahko bila v naslednjih štirih letih višja za približno 1250 evrov, kar bi povečalo kupno moč prebivalcev ter motivacijo za delo in zaslužek. V opoziciji pa so proti predlogom vlade, zato so poskrbeli za zavrnitev zakona, ki bi prebivalcem omogočilo višje plače. Pri tem so jim pomagali celo sindikati, ki so se dejansko borili proti pravicam delavcev. Predvsem sindikalni predstavnici Evelin Vesenjak bodo delavci lahko hvaležni za nižje plače, saj jo bolj skrbi proračun kot pa njeni “varovanci”.
