Piše: Vida Kocjan
Vlada in ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, tudi podpredsednica Golobove vlade, doslej še nista objavila natančnega zneska, ki so ga porabili za kampanjo in kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) v letih 2024 in 2025. Po javno dostopnih podatkih je znano le, da naj bi skupni znesek po ocenah znašal okoli 22 milijonov evrov. Prave podatke pa na ministrstvu skrivajo »kot kača noge«.
Konkretne številke uradno niso razkrite, teh ni niti v poročilih ministrstva, tudi na naša vprašanja o tem do oddaje prispevka niso odgovorili.
Znesek 22 milijonov evrov je več kot petkrat večji od stroškov Estonije. Ta država je namreč sporočila, da so dodatni stroški znašali štiri milijone evrov na leto. Razlika je torej 18 milijonov evrov. Druge male ali srednje države, kot sta na primer tudi Irska in Norveška, pa dodatne stroške mandata v Varnostnem svetu OZN ocenjujejo na tri do osem milijonov evrov.
Politika v buli, predsedovanje obsceno drago
Doslej javno omenjanih 22 milijonov evrov naj bi vključevalo kandidaturo in mandat. Kakšne so bile koristi za Slovenijo? Janez Janša je decembra 2025 dejal: »Po domače povedano: od naše zunanje politike ni nič. Medtem je Slovenija izgubila del svojega ugleda v svetu. V prejšnji vladi smo državi zagotovili sedež v Varnostnem svetu OZN in danes imamo celo predsedovanje. A kljub temu ni videti nobenega ukrepa, ki bi Sloveniji prinesel več ugleda ali ekonomske koristi.«
Nadalje smo v različnih razpravah izvedeli, da je bila slovenska diplomacija brezzoba, pomen Slovenije v mednarodni skupnosti pa marginalen. Ministrica Fajonova pa se hvali z »uspehi«, ki so malo višje od tajniških opravil v okviru administratorstva v mednarodni organizaciji. Hvali se tudi Žbogar.
Politični nastavljenec Žbogar
Slovensko misijo med slovenskim mandatom v Varnostnem svetu OZN (2024–2025) je vodil Samuel Žbogar. Bil je stalni predstavnik Slovenije OZN v New Yorku. Finančne zadeve so tudi zanj postranska stvar. Po razkritju njegovega razkošnega življenja v New Yorku je vse, kar se tiče financ, razumljivo.
Portal Požareport je januarja objavil zelo odmeven članek z naslovom »Še največ je imel od tega frizer v New Yorku«, besedilo se je nanašalo na temo slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu. Požar je od ministrstva zahteval odgovore tudi glede celotnih stroškov kampanje za izvolitev in članstvo v VS. Ministrstvo je odgovorilo: 22 milijonov. Dodali so, da evidentiranje stroškov v povezavi s projektom nestalnega članstva Republike Slovenije v Varnostnem svetu OZN še poteka. Končni podatki bodo znani po zaključnem računu proračuna za leto 2026. Skupne stroške projekta pa ocenjujejo na okrog 22 milijonov evrov.
Pojasnili so še, da sta bili v New Yorku vzpostavljeni dve ekipi slovenskih predstavnikov, njihovo delovanje pa ni bilo povezano z nobenimi posebnimi dodatnimi stroški.
Posebna misija je prenehala delovati 31. decembra 2025. Naslednje vprašanje je, zakaj je imela Slovenija na seznamu posebne misije več kot 30 diplomatov, Estonija (pred slovenskim predsedovanjem) in trenutno Latvija pa skoraj polovico manj. Estonija naj bi imela celo le 18 diplomatov. Pri Fajonovi so odgovorili, da je bilo slovensko predstavništvo v New Yorku okrepljeno, in sicer z običajne, redne sestave okrog 11 napotenih javnih uslužbencev na 24 napotenih javnih uslužbencev (+13).
Po njihovih podatkih ima Latvija, ki je mandat v VS OZN začela januarja letos, na misiji v New Yorku 19 diplomatov. Osebje misije Estonije pa je v času njenega članstva štelo 22 oseb. Slovenija je imela torej najštevilčnejšo misijo.
Malovrha odstavili, nastavili zapravljivca po svoji podobi
Požar je ministrstvo vprašal, zakaj je po odhodu Boštjana Malovrha, prejšnjega stalnega predstavnika Slovenije pri ZN, rezidenca, ki je v lasti Slovenije, ostala prazna več kot leto dni. In koliko je Slovenija v tem času plačevala za dodatno Žbogarjevo rezidenco?
Pri Fajonovi so odgovorili, da je veleposlanik Malovrh zaključil mandat vodje predstavništva v začetku avgusta 2024, Žbogar pa je mandat stalnega predstavnika RS pri OZN nastopil v drugi polovici februarja 2025. Tedaj je pridobil tudi pravico do uporabe rezidence stalnega predstavnika. Do takrat je, kot vsi drugi diplomati, »bival v običajnem najemnem stanovanju«, so zapisali.
Pojasnili so, da je čas po odhodu veleposlanika Malovrha in do vselitve Žbogarja ministrstvo izkoristilo za izvedbo »nujno potrebnih obnovitvenih del v lastniški rezidenci«.
Dodatni stroški za plače: 4,6 milijona evrov
Strošek plač zaposlenih pri predsedovanju varnostnemu svetu v New Yorku je ministrstvo ocenilo na 4,6 milijona evrov. Ampak to je spet ocena, ki ni nujno tudi točna. Na vprašanje, ali si je Žbogar medtem povišal plačo za 30 odstotkov, z ministrstva niso posredovali jasnega odgovora.
Stanovanje: Skoraj 9.300 ameriških dolarjev
Na portalu so, medtem ko so čakali na odgovore ministrstva, pridobili še dve povezani informaciji. Gre za lokacijo »rezervnega stanovanja«, ki ga je država Slovenija najela ter plačevala za Samuela Žbogarja, medtem ko se je prenavljala stara rezidenca. Pri Fajonovi so trdili, da gre v primeru najema novega stanovanja za »običajno najemno stanovanje«. Razkrilo se je, da je šlo za bivanje v elitni stolpnici na prestižni lokaciji 685 First Avenue (znamenita Prva avenija) in v luksuznem stanovanju tudi za ameriške razmere, z bazenom in drugim udobjem. Stroški te Žbogarjeve rezidence, vključno z najemom, so 9.273 ameriških dolarjev mesečno. Žbogar po naših podatkih zavlačuje bivanje. Hkrati ministrstvo v breme davkoplačevalcev Žbogarju vrača še denar za stroške elektrike, po računih.
Frizer prva prioriteta Fajonove
Požar je še zapisal navedbe virov, da slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon vsakič, ko prileti v New York, tudi sama teče k frizerju. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če diplomati ne bi povedali, da morajo zato ministričin službeni urnik prvega dne obvezno in vedno prilagajati ter podrejati njenemu terminu pri frizerju, saj je to njena prva prioriteta.
Pri Fajonovi skrivajo podatke kot kača noge
Od Fajonove zahtevamo odgovore na naslednja vprašanja:
Kakšni so bili neposredni in posebni stroški članstva Slovenije v Varnostnem svetu OZN, v okviru tega tudi stroški diplomatske misije, stroški vseh potovanj (vključno z njenimi), stroški organizacije dogodkov in stroški promocije ter podporne aktivnosti?
Kakšni so stroški Samuela Žbogarja kot posebnega predstavnika? Stroški Boštjana Malovrha (do avgusta 2024)? Stroški skupno?
Koliko predstavnikov šteje misija Slovenije pri ZN v New Yorku?
Delo in naloga Tanje Fajon ni zgolj (turistično) popotovanje, ima tudi veliko odgovornost do državljanov, davkoplačevalcev.
