16.6 C
Ljubljana
nedelja, 8 septembra, 2024

Serija politično motiviranih obtožnic

Piše: Bogdan Sajovic

Že tretja obtožnica proti Trumpu v zadnjih nekaj mesecih. Vložitve obtožnic sumljivo sovpadajo razkritju škandalov Bidnovega klana. Demokrati skušajo sabotirati Trumpovo volilno kampanjo. Polovica volilnega telesa je prepričana, da gre za politično zlorabo pravosodja. 

Pretekli teden je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump prejel še tretjo obtožnico v zadnjem letu dni. Pred zveznim sodiščem v prestolnici Washington se je moral med drugim izjasniti glede obtožnice zaradi »zarote pri oškodovanju ZDA« in zarotniškega poizkusa oviranja uradnega postopka«. To nabuhlo izrazoslovje po domače povedano pomeni, da mu državno tožilstvo skuša navesiti krivdo za demonstracije šestega januarja 2021, za nameček pa ga skušajo še kaznovati, ker je podvomil o izidu predsedniških volitev 2020. Trump v postopku ni priznal krivde, sojenje pa je predvideno za prihodnje leto.

Politično motivirane obtožnice

Kot rečeno, to je že tretja obtožnica proti Trumpu, ki so jo z demokratsko stranko povezani tožilci vložili letos. Začelo se je v New Yorku, kjer je tamkajšnji tožilec Alvin Bragg, za volilno kampanjo katerega je Soroseva fundacija donirala milijon dolarjev, Trumpa obtožil, češ da je podkupil striptizeto, da bi molčala o prešuštniškem spolnem odnosu. Poznavalci se čudijo, kako naj bi bilo takšno »podkupovanje« sploh kaznivo, tudi če bi se prešuštvo, za katerega Trump sicer kategorično zatrjuje, da je izmišljeno, dejansko zgodilo. Prešuštvo ni kaznivo dejanje, plačati nekomu, da molči, tudi ne. Edino, kar bi bilo kaznivo, bi bilo izsiljevanje, če bi torej striptizeta zahtevala denar za molk, kar pa bi bilo njeno kaznivo dejanje in ne Trumpovo. Celotna zadeva je blatenje Trumpa, menijo poznavalci, saj se Trump poteguje za nominacijo za predsedniške volitve 2024 in ima velike možnosti, da jo tudi osvoji. V tem primeru bi se ponovno pomeril z Joejem Bidnom in ankete kažejo na Trumpovo zmago. Zaradi tega ga je treba čim bolj blatiti, mu s sodnimi postopki odvzeti čim več časa in denarja ter za nameček še preusmeriti pozornost od škandalov »Bidnovega klana«.

Drugi dve obtožbi vodi zvezno tožilstvo, ki ga v tem trenutku vodi demokratski pravosodni minister Merick Garland. Ministrstvo je najprej ukazalo policijski vdor na Trumpovo posestvo Mar a Lago na Floridi, kjer so iskali »tajne dokumente«. Šlo je za dokumente, ki jih je Trump po končanem predsedniškem mandatu odnesel s seboj. Vsak ameriški predsednik, pa tudi nekateri pomembnejši državni funkcionarji ali politiki, po končanem mandatu odnesejo določeno dokumentacijo, ki je namenjena za njihove »spominske knjižnice«. Gre za fundacije, ki so namenjene ohranjanju spomina na njihove politične kariere, zbirke dokumentov pa so namenjene zgodovinsko-političnim raziskavam. Zvezno tožilstvo je obtožilo Trumpa, češ da je protipravno odtujil tajne dokumente in jih neprimerno hranil. Mimogrede, tudi zdajšnji predsednik Biden je odnesel dokumente, ki se nanašajo na njegovo štiridesetletno kariero in jih je hranil kar v garaži, pa to seveda ni bila niti udarna novica v medijih, kaj šele, da bi ga doletela zvezna obtožba.

Zanimiva časovnica vlaganja obtožnic

Zdaj je vložena še tretja obtožnica proti Trumpu, tudi ta v režiji zveznega tožilstva kot uda pravosodnega ministrstva. Kar pomeni, da Bidnova administracija uporablja pravosodni sistem, da bi obračunala s političnim nasprotnikom in pri tem so hudo inovativni. Na Trumpa so se namreč spravili s skorajda pozabljenim zakonom iz sredine 19. stoletja. Po končani državljanski vojni je zmagovita Unija okupirala uporne južne države in začela izvajati t. i. rekonstrukcijo – politično, gospodarsko in socialno demontažo nekdanje Konfederacije. In da bi preprečili beli večini sabotiranje tega procesa, so uzakonili kaznivo dejanje oviranja uradnega postopka. In ta zakon, ki ga po končani rekonstrukciji 1873 niso več uporabljali, je sedaj zvezno tožilstvo uporabilo proti Trumpu.

Zanimiva je tudi časovnica vlaganja obtožnic proti Trumpu, saj »čisto slučajno« sovpada s škodljivimi razkritji na rovaš Bidnovega klana. Ko je prišlo v javnost poročilo, ki je potrdilo verodostojnost obremenilne vsebine na prenosnem računalniku predsednikovega sina Hunterja Bidna, je bila vložena obtožnica v New Yorku. Obtožnica na Floridi je bila vložena le dan po tem, ko je bila FBI prisiljena objaviti dokument, iz katerega izhaja, da so Ukrajinci Bidnovemu klanu plačali milijone dolarjev za »svetovanje in posredovanje«, zadnja obtožnica pa je bila vložena le dan zatem, ko je pred spodnjim domom ameriškega Kongresa pričal Devon Archer, dolgoletni partner Hunterja Bidna v spornih poslih s Kitajci in Ukrajinci. Trumpova odvetnica Alina Habba je omenila še nekaj »manjših« pravosodnih potez proti Trumpu, ki vse sovpadajo z razkritji spornih poslov in dejanj družine Biden.

Aktivistična sodnica

Zanimiva je tudi izbira sodnice (seveda, spet čisto slučajna, za tistega, ki temu verjame), ki ji je v sojenje dodeljena zadnja obtožba na račun Trumpa. Zvezna sodnica Tanya Sue Chutkan je bila, preden si je nadela sodniško haljo, partnerica odvetniške firme Boies Schiller Flexner, ki je popolnoma zalizana z vodstvom demokratske stranke. Kadar so demokrati v opoziciji, firma namesto njih napada za demokrate moteče zakone, kadar pa so demokrati v vladi, pa najemajo firmo kot zunanjega svetovalca vladnih služb. Firma tudi zastopa številne progresivne nevladne organizacije, sklade (med drugim tudi tiste, s katerimi so povezani člani družine Biden) in največje finančne podpornike demokratske stranke, celo take, kot je bil na primer bivši filmski producent in zdaj obsojeni spolni predator Harvey Weinstein. Firma, oziroma njeni vodilni odvetniki, pa tudi finančno podpira demokratsko stranko in njene kandidate, samo zadnjih letih so donirali prek osem milijonov dolarjev za demokratske kandidate. Predsednik Obama je zato Chutkanovo leta 2014 imenoval za sodnico zveznega sodišča v prestolnici Washington. Mimogrede, mož Chutkanove je bil do upokojitve junija letos predsednik taistega sodišča. Čisto slučajno je svoji ženi dodelil sojenje v vseh enajstih primerih, ko so sodili obtoženim za vdor v prostore Kongresa šestega januarja 2021. Chutkenova je vso enajsterico poslala za rešetke, celo tiste, za katere tožilstvo sploh ni zahtevalo zaporne kazni, saj bi zadostovala že globa.

Konsolidacija Trumpovih volivcev

Zato ne čudijo pozivi, da v Washingtonu Trump ne more biti deležen poštenega sojenja, ne le zaradi fanatične pristranske sodnice, pač pa tudi zato, ker je Washington najbolj demokratsko volilno okrožje v državi, saj demokrate voli med 80 in 90 odstotkov volivcev, kar pomeni, da se bo moral Trump zagovarjati pred popolnoma politično pristransko poroto. Pristranstvo se celo spodbuja, v velikih medijih in na socialnih omrežjih ne manjka vidnih podpornikov demokratske stranke, ki zahtevajo obsodbo Trumpa, še preden se je sojenje sploh začelo. Še več, oprostitev Trumpa bi bila po njihovem dokaz, da je »propadla pravna država«. Spominjajo na čase Stalinovih ali Maovih čistk, v katerih so bili obtoženci že vnaprej razglašeni za krive, nahujskana drhal pa se je pred dvorano drla »Na smrt«.

Po anketah sodeč je polovica ameriške javnosti (in številka vsakodnevno narašča) prepričane, da gre pri Trumpu za politično motiviran proces, s katerim so demokrati namerno čakali do volilnega leta, da bodo tako sabotirali Trumpovo kampanjo. S tem pa demokrati v bistvu samo krepijo Trumpovo volilno bazo, ki obljublja, da bodo Trumpa podpirali do konca, ne glede na vse. In spet, ankete kažejo na gladko Trumpovo nominacijo za republikanskega kandidata, saj ga podpira 60 odstotkov republikancev, poleg tega pa mu ankete že zdaj kažejo prednost tudi v morebitnem spopadu z Bidnom. In iz Trumpovega tabora se že slišijo grožnje, da bodo po Trumpovi zmagi demokrati za svoje rabote plačali, in to s krepkimi obrestmi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine