Piše: Andrej Sekulović
Poročali smo že o vzponu desnih in konservativnih strank v Nemčiji in v Španiji, ki imajo vse več podpore med prebivalci. Zdi se, da ne gre za veter sprememb, ki je zapihal le v določenih državah, temveč se vihar, ki lahko spremeni politično pokrajino Evrope, širi po vsej celini.
Poleg Nemške Alternative za Nemčijo, ki ima že približno 20 odstotkov podpore in je prehitela vladajoče socialdemokrate, in španskega Voxa, ki je na regionalnih volitvah konec maja prejel dobrih sedem odstotkov glasov, medtem ko je zmago slavila desnosredinska Ljudska stranka z 31,51 odstotka glasov, bolj konservativnim strankam raste podpora v Grčiji, Franciji, na Finskem in drugje. Čeprav Slovenija še vedno spada med vse manjše število držav Evropske unije z levimi vladami, so tudi pri nas zadnje javnomnenjske raziskave pokazale, da je SDS prvič po priljubljenosti prehitela Gibanje Svoboda. Vsekakor pa drži, da zaradi nenehnega širjenja overtonovega okna v levo veljajo danes za desnosredinske in konservativne tudi stranke, ki so pravzaprav bolj liberalno usmerjene in vodijo precej mlačno politiko glede žgočih tem, kot so množične migracije. Vendar pa kljub temu vse večja podpora konservativnih strank kaže jasno željo Evropejcev, ki so naveličani migracij in progresivnega prebujenstva, po resničnih spremembah in novi družbenopolitični klimi, kar je vsekakor dober znak.
Špartanci v grškem parlamentu, Španija se nagiba v desno
Zadnji udarec je politična levica doživela v Grčiji, kjer je na parlamentarnih volitvah junija znova zmagala desnosredinska stranka Nova demokracija dosedanjega premierja Kiriakosa Micotakisa. Hkrati pa je na novo ustanovljena stranka Špartanci, ki naj bi bila povezana z nacionalistično Zlato zoro, ki je bila pred nekaj leti prepovedana, več glavnih članov pa je končalo v zaporu, dobila 12 sedežev v parlamentu. Nova demokracija je prejela 40,5 odstotka glasov in skoraj 23 točk več od levičarske Sirize. Špartanci so prejeli 4,7 odstotka glasov. Grški parlament že od leta 1974 ni imel tako močnega desnega krila. No, danes ima v Evropski uniji le šest držav izrazito levoliberalne vlade, to so Španija, Portugalska, Malta, Danska, kjer so se vladajoči socialdemokrati odločno postavili proti nezakonitim migracijam, Nemčija in žal tudi Slovenija. Seveda imajo nekatere države le na papirju bolj konservativne ali pa »sredinske« vlade, ki so sicer popolnoma liberalne. Ne glede na to kaže, da bo omenjeno skupino na naslednjih izrednih volitvah zapustila Španija, kjer se zmaga nasmiha konservativcem. Po velikem uspehu konservativcev na regionalnih volitvah je namreč španski premier Pedro Sanches iz vrst Socialistične ljudske stranke (PSOE) napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve potekale že konec julija. Po zdajšnjih anketah naj bila tudi zmagovalka prihajajočih volitev Ljudska stranka, ki se ji obeta okoli 140 sedežev v parlamentu, medtem ko se ta čas vladajočim socialistom obeta približno sto sedežev. Stranka Vox, ki je najverjetnejša prihodnja koalicijska zaveznica Ljudske stranke, pa naj bi dobila približno 35 sedežev, približno tako število pa se obeta tudi levičarski stranki Sumar.
Nemci in Francozi vse bolj siti množičnih migracij
V Nemčiji še kar raste podpora Alternativi za Nemčijo (AfD), ki je označena za »skrajno« zaradi svojih stališč do množičnih migracij in glede katere so se druge stranke zavezale, da z njo ne bodo nikoli sodelovale. No, glede na to, da ima AfD že 20-odstotno podporo volivcev, bodo morale kakšne od drugih strank v prihodnosti morda požreti besedo. Na nedavnih volitvah je bil kandidat AfD namreč prvič izvoljen za voditelja okrožja, in sicer v Sonnenbergu v zvezni deželi Turingija. AfD je po priljubljenosti prehitela tudi Socialdemokratsko stranko kanclerja Olafa Scholza, ki ima približno 17-odstotno podporo. Če bi bile splošne volitve danes, bi AfD postala druga največja stranka v nemškem zveznem parlamentu, na prvem mestu pa bi bila zveza Krščanskodemokratske zveze Nemčije in Krščanskosocialne unije na Bavarskem, ki bi prejela 29 odstotkov glasov. Podobno tudi v Franciji raste podpora Nacionalnemu zboru Marine Le Pen. Razlog za takšen razvoj so v veliki meri množične migracije, ki grenijo življenje Evropejcem. V Franciji, ki je že na robu etnične državljanske vojne, smo bili znova priča splošnim izgredom migrantov, uničevanju in zažiganju. Šlo pa naj bi za najhujše izgrede po letu 2005. Javnomnenjske raziskave so letos pokazale, da bi Marine Le Pen, če bi bile predsedniške volitve letos, premagala globalista Macrona. Od desetih francoskih volivcev bi zanjo glasoval že vsak četrti. Od leta 2021 pa naj bi ji podpora zrasla za sedem odstotkov. Tudi na severu celine se stvari spreminjajo; potem ko je lani Švedska dobila bolj desnosredinsko vlado, je tudi na finskih volitvah zmagala Nacionalna koalicija, ki je sestavila desno vlado. Druga največja stranka pa so Finci, ki so že obljubili precej korenite spremembe na področju migracij.
Rupar z upokojenci po pravico v Bruselj
Pavel Rupar je v okviru društva Inštitut 1. oktober s sedemdesetimi upokojenci obiskal Bruselj, da bi opozorili na težave, s katerimi se soočajo v Sloveniji, saj menijo, da so pri Golobovi vladi naleteli na gluha ušesa. Tam so se sešli s slovenskima evroposlancema Romano Tomc in Milanom Zverom ter s še nekaj tujimi poslanci. V Bruslju so imeli tudi precej odmevno novinarsko konferenco, na kateri je Rupar opozoril na nepravično obravnavo določenih civilnih iniciativ s strani slovenskih oblasti. Pričakuje predvsem, da bodo predstavniki Evropske unije pritisnili na slovensko vlado, da »bo denar namesto v nepotrebne sfere vlagala nazaj v dobro življenje upokojencev«. Evroposlanca Zver in Tomčeva sta poskrbela, da bo del stroškov obiska kril evropski parlament, upokojenci pa so se srečali tudi s poslanci iz Madžarske in Češke.
Francozi vse bolj nasprotujejo množičnim migracijam
V Franciji je javnomnenjska raziskava, opravljena za vodilni francoski časnik Le Figaro, pokazala, da skoraj trije od štirih Francozov menijo, da je v državi preveč migrantov, rezultati pa so bili objavljeni, potem ko je država leta 2022 pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona sprejela rekordno število tujcev. Raziskava družbe Odoxa-Backbone Consulting je pokazala, da si Francozi na skoraj vseh ravneh želijo strožji nadzor nad priseljevanjem, več deportacij in celo referendum o priseljevanju v Francijo. Poleg tega kaže, da Francozi vse bolj nasprotujejo množičnemu priseljevanju, saj jih 74 odstotkov meni, da je v Franciji preveč priseljencev. Gre za 11 odstotkov več kot pred petimi leti, ko je bila opravljena enaka anketa.
V luči prihoda Wagnerja v Belorusijo Poljska odločno krepi svoje meje
Podpredsednik poljske vlade Jarosław Kaczyński je za javnost izjavil, da prihod plačancev iz skupine Wagner v Belorusijo pomeni novo fazo v vojni in da Poljska sprejema ukrepe za krepitev svojih meja. Razkril je, da Poljska ocenjuje, da bi se lahko v Belorusijo preselilo približno 8.000 Wagnerjevih vojakov. Vodja stranke Zakon in pravičnost (PiS) je dejal, da bi bil ta prihod lahko nevaren za Poljsko, Litvo in Ukrajino. Dejal je tudi, da bi to lahko pomenilo »novo fazo hibridne vojne«, s katero se bo veliko teže spoprijeti kot z migracijsko krizo na meji, ki jo je povzročila Belorusija. Poljska meja bo tako zavarovana z vojsko in ovirami. Ta odločitev je bila sprejeta »za zaščito javnosti in odvračanje sovražnika«.
