Piše: e-maribor
Je to sploh mogoče? Pekrski dogodki niso le epizoda iz zgodovine. So simbol. Simbol trenutka, ko se je narod uprl sili in jasno povedal, da ne želi več živeti v Jugoslaviji. To ni bila politika za zaprtimi vrati, to je bil upor na terenu. A 34 let po teh dogodkih…
Poteza Združenje Veteranov vojne za Slovenijo Maribor deluje kot hladen tuš. Na pogovorni večer z naslovom »Pekre, simbol uporništva« vabijo Milana Kučana. Resno?
Seveda pri tem ne gre za vprašanje svobode govora. Gre za vprašanje smisla. Kakšno sporočilo pošiljamo, ko o simbolu upora govori človek, ki ga velik del javnosti povezuje z vrhom sistema, proti kateremu se je ta upor sploh zgodil? Pekre niso bile rezultat političnega kalkuliranja. Bile so odgovor ljudi, ki so imeli dovolj. Odločnost, pogum in jasen prelom. Ne pa previdno balansiranje znotraj obstoječih struktur.
Kučan je bil del teh struktur. Njegova politika ni bila politika upora, temveč politika nadzora, postopnosti in ohranjanja ravnotežja. To je lahko legitimno stališče – ni pa isto kot upor. In prav tu nastane problem. Ko tak človek postane osrednji lik na pogovornem omizju in govori o dogodkih o Pekrah, se simbolika obrne na glavo. Upor se začne razlagati skozi oči sistema, proti kateremu je bil usmerjen. To pa ni več razprava – to je reinterpretacija zgodovine, ali če hočete izkrivljenje zgodovine.
Pod vabilom je podpisan Miran Fišer, ki je bil poveljnik v Teritorialni obrambi leta 1991, tisti teritorialni obrambi, ki se je uprla režimu, katerega je vseskozi zagovarjal Milan Kučan.
Pekre so za mnoge temelj “nove Slovenije”. Države, ki je nastala iz poguma, ne iz politične previdnosti. Zato se zdi, da takšne odločitve ne združujejo, ampak brišejo jasne ločnice, ki jih je zgodovina že zdavnaj začrtala. Zato se poraja vprašanje, ali gre za iskreno razpravo o zgodovini – ali za izrojeno komunistično tezo in še bolj neposredno: ali Pekre še vedno predstavljajo upor – ali pa postajajo oder za njegovo razvrednotenje?
In tu se pojavi ključno vprašanje: kdo ima pravico govoriti v imenu upora? Tisti, ki so tvegali, ali tisti, ki so tehtali, oziroma tisti, ki so stali na barikadah, ali tisti, ki so stali za govorniškimi odri in niso bili naklonjeni samostojni Sloveniji? Zato se mnogi sprašujejo, kdaj so nam komunisti še Pekre ukradli?
