Piše: Vida Kocjan
Ministrstvo za finance je konec julija objavilo razrez proračunskih izdatkov za leto 2026. Skupni odhodki se povečujejo za približno 747 milijonov evrov, in sicer na 18,4 milijarde evrov. Največji del povečanja je namenjen dokončanju projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost ter obrambi. Hkrati so številna ministrstva po prevzemu oblasti odkrila primanjkljaje v višini več sto milijonov evrov.
Ministrstvo za finance pod vodstvom mag. Andreja Širclja je konec julija objavilo, da v sodelovanju z resorji pripravlja rebalans letošnjega državnega proračuna in proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Na spletni strani so objavili tudi pred kratkim na vladi potrjena izhodišča za njihovo pripravo in razreze proračunskih izdatkov po ministrstvih ter drugih predlagateljih finančnih načrtov. Pojasnili so, da je vlada izhodišča pripravila ob upoštevanju predhodne organizacijske strukture vlade, po končani prevedbi in prilagoditvi novi strukturi pa je nato potrdila nove razreze proračunskih izdatkov.
Vlada je ob obravnavi izhodišč resorjem hkrati naložila pripravo predlogov zakonov, drugih predpisov in ukrepov za znižanje izdatkov, in sicer najmanj v obsegu, potrebnem za izvršitev njihovih finančnih načrtov. Predlagatelji so pri pripravi svojih finančnih načrtov torej dolžni upoštevati z razrezom določeni obseg sredstev. Če znotraj teh finančnih okvirov ne morejo zagotoviti izvajanja svojih nalog in obveznosti, morajo pripraviti ustrezne ukrepe za znižanje odhodkov oziroma druge ukrepe za doseganje fiskalnih ciljev.
Skupni obseg proračunskih odhodkov je za leti 2026 in 2027 določen v višini 18,4 milijarde evrov, za leto 2028 pa pri 19,1 milijarde evrov. Vlada bo rebalans letošnjega proračuna predvidoma obravnavala konec avgusta, dokumente za prihodnji dve leti pa kot običajno do konca septembra.
Razlika ni nujno nov denar
Razrez rebalansa za leto 2026 kaže, da so zaradi reorganizacije ministrstev nekateri zneski preneseni z enega ministrstva na drugo. Razlika zato ne pomeni nujno novega denarja, ampak pogosto le prenos pristojnosti. Kot glavna vzroka za rast porabe pa je vlada izpostavila višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za dokončanje projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki se morajo zaključiti v tem letu. Gre za evropska sredstva. Pri obrambnih izdatkih pa gre za zavezo, ki sta jo je prejšnji predsednik vlade in prejšnja koalicija dala zvezi Nato. Ob tem pa v državnem proračunu niso zagotovili denarja.
Vlada namerava z rebalansom sicer povečati sredstva skoraj vsem ministrstvom. Najbolj se bodo povečala sredstva za obrambo, in sicer za 236,2 milijona evrov. Sredstva ministrstva za obrambo se bodo zvišala na 1.652,5 milijona evrov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki je nastalo z združitvijo ministrstev za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, bo z rebalansom prejelo 3.386,6 milijarde evrov oziroma 130,4 milijona evrov več. Pri tem gre predvsem za pokrivanje tekoče porabe, saj je bilo že ob prevzemu resorja potrjeno, da bo zmanjkalo denarja za december.
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ki po reorganizaciji vlade pokriva področje demografije ter večino nalog, ki so bile prej v pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za solidarno prihodnost, bo prejelo 1.978,7 milijona evrov oziroma 64,8 milijona evrov več.
Za 10,4 milijona evrov se povečujejo tudi sredstva ministrstva za infrastrukturo in energetiko, ki je poleg nalog ministrstva za infrastrukturo prevzelo še del nalog nekdanjega ministrstva za okolje, podnebje in energijo (na 1.525,9 milijona evrov).
Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, v katero so se združili ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za digitalno preobrazbo ter del ministrstva za javno upravo, bodo v skladu z rebalansom razpolagali z 909,1 milijona evrov, kar je 14,8 milijona evrov več. Za navedena in druga ministrstva so postavke razvidne iz posebne tabele. Edino zmanjšanje sredstev doživlja ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki bo imelo na voljo 123,9 milijona evrov oziroma 181,1 milijona manj.
Če bodo prihodki ostali pri 15,6 milijarde evrov, se bo proračunski primanjkljaj povečal na približno 2,8 milijarde evrov. Fiskalni svet bo celovito oceno podal šele po objavi predloga rebalansa konec avgusta.
Zakaj največja povečanja pri financah in obrambi?
Največji povečanji v predlaganem razrezu proračuna za leto 2026 gresta ministrstvu za finance (+313,5 milijona evrov) in ministrstvu za obrambo (+236,2 milijona evrov).
Pri ministrstvu za finance gre skoraj celotno povečanje na račun dodatnih sredstev za Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Ker se morajo projekti iz tega načrta zaključiti v letu 2026, je vlada namenila dodatnih približno 300 milijonov evrov za izločanje v posebni proračunski sklad. Gre večinoma za evropska nepovratna sredstva, zato ta poraba bistveno manj obremenjuje javni dolg kot domača poraba. Če bi ta sredstva ostala na prejšnji ravni, bi Slovenija tvegala, da jih delno izgubi.
Pri ministrstvu za obrambo pa je povečanje namenjeno doseganju cilja dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke – takšno zavezo je prejšnja vlada dala zavezo Natu, denarja za to pa ni zagotovila. Sredstva bodo šla predvsem v modernizacijo vojske, nabavo opreme in infrastrukturo. Pomembno je, da so obrambni izdatki izvzeti iz maastrichtskih fiskalnih pravil, zato to povečanje manj vpliva na 3-odstotno mejo primanjkljaja.
Z navedenim je vlada jasno postavila prioriteti: največje možno izkoriščanje evropskih sredstev pred iztekom roka in krepitev obrambnih zmogljivosti. Preostala ministrstva pa morajo znotraj dodeljenega razreza poiskati prihranke.
Kako je rebalans povezan s primanjkljaji ministrstev?
Po prevzemu oblasti junija letos so številna ministrstva ob pregledu finančnega stanja ugotovila precejšnje primanjkljaje. Ocenjujejo, da jim do konca leta skupno primanjkuje več sto milijonov evrov. Največje primanjkljaje so zaenkrat odkrili in objavili na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve (približno 180 milijonov evrov) ter na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (okoli 133 milijonov evrov). Primanjkljaj v višini 8,9 milijona evrov so ugotovili tudi na ministrstvu za kulturo, več deset milijonov evrov pa tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kot glavne razloge ministrstva navajajo neustrezno načrtovanje v prejšnjem proračunu, neupoštevanje učinkov plačne reforme, dvig minimalne plače ter višje zakonske obveznosti (socialni transferji, plače, osebna asistenca in podobno).
Rebalans proračuna teh primanjkljajev ne pokriva samodejno. Vlada je določila razrez, ki predstavlja zgornjo mejo porabe za vsako ministrstvo, ministrstva pa morajo svoje finančne načrte pripraviti znotraj teh meja. Če z dodeljenimi sredstvi ne morejo pokriti vseh zakonskih obveznosti, vključno z ugotovljenimi luknjami, morajo po navodilu vlade predlagati ukrepe za znižanje odhodkov ali druge rešitve (prerazporeditve, zamike projektov, morebitne spremembe predpisov).
Nekatera ministrstva so v pogajanjih z ministrstvom za finance uspela dobiti manjše dodatne zneske integralnih sredstev, večina pa bo morala primanjkljaj reševati z notranjo racionalizacijo. Rebalans torej ne pomeni, da se bodo vse luknje preprosto zapolnile z novim denarjem, temveč da morajo ministrstva delovati znotraj omejenega okvira in poiskati prihranke.
Primerjava sprejetega proračuna za leto 2026 s predlogom rebalansa in razlike (v milijonih EUR)
| Ministrstvo | Trenutno veljavno | Nov predlog | Razlika |
| Ministrstvo za finance | 4.411,9 | 4.725,5 | +313,5 |
| Ministrstvo za obrambo | 1.416,3 | 1.652,5 | +236,2 |
| Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino | 3.256,1 | 3.386,6 | +130,4 |
| Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve | 1.914,0 | 1.978,8 | +64,8 |
| Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport | 737,9 | 783,8 | +45,8 |
| Ministrstvo za zdravje | 832,8 | 876,1 | +43,2 |
| Ministrstvo za okolje in prostor | 625,4 | 648,5 | +23,1 |
| Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo | 894,3 | 909,1 | +14,8 |
| Ministrstvo za kulturo | 282,3 | 295,9 | +13,6 |
| Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko | 1.515,5 | 1.525,9 | +10,4 |
| Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve | 167,8 | 178,7 | +11,0 |
| Ministrstvo za kmetijstvo | 567,5 | 570,0 | +2,5 |
| Ministrstvo za pravosodje | 113,5 | 115,8 | +2,2 |
| Lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj | 305,0 | 123,9 | −181,1 |
| Skupaj navedeni | +720,4 | ||
| Preostali porabniki + prilagoditve | +26,2 | ||
| Skupaj: | 17.671 | 18.418 | +746,6 |
Opomba: Preostanek +26,2 milijona evrov gre predvsem za neodvisne in ustavne organe (približno +6 milijonov evrov), manjše vladne uporabnike (približno +9 do 10 milijonov evrov) in prilagoditve zaradi reorganizacije vlade. Zaradi združevanja in preimenovanja ministrstev (stara ministrstva gredo na nič, nova prevzamejo njihova sredstva) pride do tehničnih prenosov. Ti prenosi niso v celoti zajeti pri glavnih ministrstvih, zato so prikazani kot del »preostalih prilagoditev«.
Vir: Ministrstvo za finance
