Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Tega refleksa, da je Bruselj en tak Beograd, iz katerega poslušno prejemamo navodila, se bo treba odvaditi. Politiko Bruslja oblikujejo članice EU in Janša prav to dela,” se je univerzitetni profesor Žiga Turk kritično odzval na zapis novinarja Dela Petra Žerjaviča. Manever Sassolija so pograbili slovenski večinski mediji in celo v LMŠ, kjer si očitno znova želijo, da bi bruseljski birokrati znova odločili namesto držav članic EU in jim po vrhu še določili obvezne migrantske kvote.
Obenem je družbeno-politični komentator Žiga Turk še pristavil, da vsi vedo, da premier Janez Janša ni govoril v imenu EU in da njegov tvit nima nobene pravne teže. “Oblikuje pa politike, ki še niso sprejete. Ampak enkrat pa bodo. Prav zato se je Sassoli oglasil,” je bil še jasen. S tem se je odzval na izjavo novinarja osrednjih medijev, Petra Žerjaviča: “Predsednik evropskega parlamenta je jasno razložil slovenskemu premierju, da ni predsedstvo sveta EU tisto, ki bo govorilo, kaj bo naredila EU glede humanitarnih koridorjev iz Afganistana…”
Slovenski premier Janša je na družbenem omrežju Twitter opozoril, da Evropska unija ne bo odpirala nobenih evropskih “humanitarnih” oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. Izjava pa je razjezila socialiste po državah članicah EU. Ko jih je Janša prosil za seznam držav članic, ki so naklonjene sprejemu novega migrantskega cunamija, pa je sledil molk. “EU ne bo odpirala nobenih evropskih ‘humanitarnih’ oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan,” je v nedeljo, 22. avgusta 2021, zapisal slovenski predsednik vlade.
“Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz l. 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo.” Janševa izjava je izzvala srd evropskih socialistov. Najglasnejši je bil predsednik Evropskega parlamenta, sicer član italijanske socialistične PD, David Sassoli: “Ne more trenutno predsedujoči Svetu reči, kaj bo storila Evropska unija. Vse naše institucije si prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost bi bila potrebna za vse, ki jih ogroža novi afganistanski režim, in ne le za Afganistance, ki so sodelovali z nami.”
Tiho in samoumevno se skuša kot osnova za razpravo uveljaviti migracijam naklonjeno stališče
Za dodaten komentar smo se obrnili na profesorja Turka, ki je zadevo pojasnil: “V EU se začenja razprava o migracijski politiki po umiku iz Afganistana.” Predsednik vlade Janša jo je odprl z jasnim stališčem, ki ima nekaj več pozornosti, ker Slovenija predseduje Svetu EU. Prispeval je k temu, da se ne bi kar tiho in samoumevno kot osnova za razpravo uveljavilo migracijam naklonjeno stališče. Če je EU skupnost članic, potem so take iniciative (in tudi vsebinsko obratne) tisto, kar se od članov Evropskega sveta pričakuje. Od vseh članov, ne samo od predsednikov vlad največjih držav.
