»Čakalne dobe na prvi dermatološki pregled so tudi daljše od 500 dni, da ne govorim o nekaterih subspecialnostih, kjer lahko čakaš na obravnavo leta. Ta problem, ki je znan, se je že in se še bo zelo povečal v prihodnjih mesecih. Zaradi COVID-19 je namreč obseg dela dermatoloških ambulant v okviru javne zdravstvene mreže še vedno manjši, kot je bil pred epidemijo,« je na težave v dermatologiji opozoril znani dermatovenerolog prof. dr. Igor Bartenjev.
DEMOKRACIJA: Vsi poznamo izraz »biti v dobri ali slabi koži«, kar lahko v prenesenem pomenu pomeni tudi, kako zdravi smo, tako telesno kot duševno. Gospod Bartenjev, naj vas vprašam tako: V kakšni koži smo Slovenci, zdravstveno seveda, če vemo, da je koža največji človeški organ?
BARTENJEV: Kolikor prenesem pomen na dobesedno razumevanje, lahko rečem, da smo Slovenci v kar dobri koži. Vsaj kolikor opažam dnevno v ambulanti v neposrednem stiku s pacienti pa tudi v stiku z ljudmi v tako imenovani socialni komunikaciji, lahko zapišem, da se večina ljudi vede do svoje kože veliko bolj odgovorno kot recimo pred 25 leti. Veliko je preventivnih pregledov, ljudje se pregledujejo, ščitijo, skrbijo za ustrezno nego, tako da bi lahko dal Slovencem v tem pogledu plus.
DEMOKRACIJA: Se vam ne zdi, da imamo kljub poplavi eko, bio kozmetike, čistil, praškov … vse več alergij oziroma obolenj kože? Kako je to mogoče? Nista več dovolj milo in voda?
BARTENJEV: Sodobni način življenja ter nasploh razvoj družbe in tehničnih možnosti nam je prinesel zelo veliko novih kozmetičnih izdelkov in tretmajev, ki se prek različnih medijev prikazujejo kot nekaj zelo potrebnega in učinkovitega. Cilj pa je ostati mlad, privlačen, v dobri formi. Kaj je privlačno, nam spet povedo različni, predvsem digitalni mediji, ki narekujejo trende. Posledica vsega tega je, da je naša koža izpostavljena velikemu številu različnih snovi, med njimi tudi alergenom in toksičnim substancam. Klub temu pa mislim, da je vnetnih obolenj kože in alergij ravno toliko, kot jih je bilo pred 30 leti, ko sem začel kot dermatolog.
DEMOKRACIJA: Imajo moški bolj zdravo kožo glede na to, da jo veliko manj negujejo kot ženske?
BARTENJEV: Kaj pa vem. Najprej naj vam povem, da bi bili presenečeni, koliko moških, predvsem mlajše generacije, si neverjetno skrbno in dosledno neguje kožo. Tudi sam sem včasih nad tem začuden. Sicer pa je veliko bolezenskih sprememb kože povezanih z delovanjem žlez lojnic. Lojnice pa so zelo pod vplivom spolnih hormonov, predvsem moških spolnih hormonov. Teh bolezni imajo moški več kot ženske. Po drugi strani pa je koža moških nekoliko odpornejša, debelejša, čvrstejša, podkožno maščevje je drugače razporejeno. Ne morem reči, da bi imeli moški bolj zdravo kožo, tudi ne drži, da bi bila manj negovana koža bolj zdrava. Če pogledava danes 80-letnike, so vendarle bistveno bolje ohranjeni, kot so bili nekoč, tudi kožo imajo bistveno bolj mladostno, kar lahko pripišemo boljšemu življenju pa tudi ustrezni negi kože. Ni torej prav, da bi skrbno nego ocenila kot nekaj nepotrebnega in nezaželenega, samo pretiravati se ne sme.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
