Piše: Vida Kocjan
Odhajajoči predsednik vlade Robert Golob je pred časom v državnem zboru dejal: »Kdor v Sloveniji nima osebnega zdravnika, ta ga zagotovo ne želi.«
Kaj na to porečejo državljani? Morda tudi v Borovnici, kjer je na zadnjih volitvah zmagala Golobova Svoboda, že čez nekaj dni pa so občani več ur stali v dolgi vrsti? Tega v tem trenutku ne vemo.
Vemo pa, da je po zadnjih javno dostopnih podatkih v Sloveniji brez izbranega osebnega zdravnika (družinskega zdravnika) skoraj 140.000 ljudi, med njimi približno 20.000 otrok brez pediatra.
Število oseb brez osebnega zdravnika se je pod vlado Roberta Goloba opazno povečalo. Konec leta 2021 je bilo po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije nekaj manj kot 122.000 oseb brez izbranega zdravnika. Od takrat se je število zvišalo za približno od 15 do 20 odstotkov. Podatki zajemajo zavarovane osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Posebej skrb zbujajoče je število otrok brez pediatra.
Kaj se je dogajalo v Borovnici
Problem v Borovnici se je začel z odhodom dolgoletne zdravnice Marije Munda v pokoj. Po skoraj štirih desetletjih dela je lokalna ambulanta ostala brez nosilca dejavnosti. Občina je sprva pripravljala razpis za koncesijo, a se je občinski svet na koncu odločil, da je ne podeli. Namesto tega je ambulanto prevzel Zdravstveni dom (ZD) Vrhnika kot dislocirano enoto. Zdravniki naj bi jo pokrivali izmenično več dni v tednu.
V praksi to pomeni, da ambulanta ne deluje kot polno zasedena družinska ambulanta z enim stalnim zdravnikom, temveč kot izpostava, v kateri zdravniki delajo le del svojega delovnega časa. Eden pokriva približno 60 odstotkov programa, drugi okoli 20 odstotkov. Takšen model omogoča minimalno delovanje, a odpira vprašanja o kontinuiteti oskrbe in stabilnosti.
V ambulanti družinske medicine v Borovnici je 15. aprila 2026 začela delati nova zdravnica Lucija Galič, ki je nadomestila upokojeno koncesionarko. Zaradi pravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ne dovoljujejo samodejnega prenosa pacientov, je bil potreben osebni podpis izjave o izbiri zdravnika. To je povzročilo dolge čakalne vrste že od večera 14. aprila. Nekateri, med njimi tudi starejši, bolni, z otroki, so čakali od 22. ali 23. ure, drugi od 4. ure zjutraj. Vrsta je bila dolga okoli 300 metrov. Vpis se je začel ob 7. uri. Do 9. ure so vpisali približno 800 ljudi, do konca dneva pa vse čakajoče. Kvota nove zdravnice znaša 1.348 glavarinskih količnikov.
Vpis ni bil omejen le na občane Borovnice, opredelili so se lahko tudi neopredeljeni iz okolice.
Stališče ministrstva, občine in vodstva ZD
Ministrstvo za zdravje z ministrico Valentino Prevolnik Rupel v odhajanju (Svoboda) se glede dogodkov v Borovnici ni javno oglasilo. Občina Borovnica pa je na svoji spletni strani objavila le obvestilo ZD Vrhnika o začetku vpisa, brez dodatne kritične izjave.
Direktorica ZD Vrhnika Anja Jovanovič Kunstelj je za medije nato izjavila, da so bili vsi čakajoči vpisani in da nihče od pacientov prejšnje koncesionarke ni ostal brez zdravnika.
Težave niso omejene na Borovnico
Borovnica je le eden od številnih primerov. Pomanjkanje družinskih zdravnikov se pojavlja po vsej Sloveniji. Največ neopredeljenih (ljudi brez zdravnika) je v občinah, kot so Kočevje, Hrastnik, Velike Lašče in Ravne na Koroškem. V Ljubljani so konec leta 2025 navajali okoli 28.000 odraslih brez osebnega zdravnika. Težave so tudi na Obali (Koper, Piran, Izola), kjer je brez zdravnika več sto ljudi.
Slovenija ima približno 1.450 zdravnikov primarne ravni, sistem pa ne dohaja potreb starajoče se družbe. Ob vsem tem so bili zdravniki v času Golobove vlade deležni še velikega zmerjanja, tudi z izrazi kot »idioti«.
Sistem, ki ne predvideva kontinuitete
Primer Borovnice ponovno odpira tudi sistemsko vprašanje: kaj se zgodi s pacienti, ko zdravnik odide. Po trenutnih pravilih ZZZS pacienti ostanejo brez izbranega zdravnika in morajo novega poiskati sami. Zdravstveni strokovnjaki zato predlagajo samodejno prevedbo pacientov k novemu zdravniku, torej podobno kot pri drugih javnih storitvah. Pacient bi soglasje potrdil ob prvem obisku. To bi preprečilo administrativni vakuum in dolge vrste ob vsaki upokojitvi ali odhodu zdravnika.
Kako delujejo ambulante za neopredeljene?
V okviru ZD Vrhnika ambulanta za neopredeljene deluje trikrat tedensko popoldan (od 14.30 do 18.30), ob sredah tudi dopoldne (od 9. do 12. ure) in popoldne (od 14.30 do 17.30). Izven teh ur dodatnega nadomeščanja ni. Pri akutnih težavah napotujejo na urgenco. Zdaj, 13. aprila 2026, so uvedli še dodatno ambulanto družinske medicine za osebe brez izbranega zdravnika. V aprilu je predvidena petkratna obravnava.
Te ambulante so večinoma začasni obvodi in ne rešujejo temeljnega problema – pomanjkanja družinskih zdravnikov in preobremenjenosti obstoječih timov.
Bumerang političnih odločitev
Borovniški primer ima tudi politično noto. Lokalna skupnost je na volitvah močno podprla vladajočo politiko Svobode, ki je v zadnjih letih zaostrovala odnos z zdravniško stroko. Dejstvo pa je: ko zdravniki odhajajo, prazne ambulante najprej občutijo manjše občine.
Zgodba iz Borovnice tako ni le lokalna stvar. Je ilustracija širšega problema slovenskega zdravstva, kot so ga vzpostavili Golobovi. Sistema, ki se zanaša na improvizirane rešitve, medtem ko strukturno pomanjkanje zdravnikov ostaja nerešeno.
