Piše: Andrej Sekulović
Zaradi gradbenih del nastajajo veliki zastoji. Dela naj bi se končala šele oktobra. Najbolj obremenjena je okolica Ljubljane. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) priznava, da bo stanje še slabše. Avtocestna infrastruktura v Sloveniji je že tako in tako ponekod preveč obremenjena.
Slovenija se znova sooča z velikimi zastoji na avtocestah, ki parajo živce številnim voznikom. Na štajerski avtocesti se je začela nova faza gradnje tretjega pasu, kar je dodatno zmanjšalo pretočnost. V poletni sezoni bo zaradi že tako povečanega prometa situacija še hujša, čeprav se ljudje že zdaj soočajo z velikimi zamudami. Številni komentatorji in strokovnjaki izpostavljajo, da bi uprava Darsa morala odgovarjati. Poleg dodatnih obremenitev, kot so trenutna gradnja in različne nesreče, je pomemben razlog za pogoste zastoje tudi sama struktura slovenskega omrežja. Večina avtocest se namreč steka na ljubljansko obvoznico, ki je najbolj obremenjen del cestnega sistema. Na severnih odsekih dnevni promet presega 70.000 vozil, kar je največ v državi. Ravno zaradi tega vsaka nesreča ali zapora v okolici Ljubljane lahko povzroči prometni kolaps.
Kje so najdaljše kolone?
Največje gneče so predvsem na štajerski avtocesti proti Ljubljani na relaciji Blagovica–Domžale–Ljubljana, kjer letos potekajo gradbena dela zaradi širitve ceste. Ta odsek je kritičen tudi zato, ker se tam promet iz Maribora in Celja združi z ljubljansko obvoznico. Vožnja proti prestolnici je tako podaljšana tudi za uro ali celo več. Promet se močno zgosti na severnem in vzhodnem delu ljubljanske obvoznice, kjer se križajo prometni tokovi iz Gorenjske, Štajerske in Dolenjske. Ta del obvoznice namreč dnevno prevozi več kot 70.000 vozil in je tudi sicer med najbolj obremenjenimi avtocestnimi odseki v državi. Do zastojev prihaja tudi na primorski avtocesti, kjer se ta začne približevati prestolnici, torej na relaciji Vrhnika–Brezovica–Kozarje, kar je sicer eden najbolj prometnih delov avtocestnega omrežja. Ta del avtoceste, ki statistično prav tako velja za enega najbolj obremenjenih, predvsem med Vrhniko in Brezovico, je obremenjen s tranzitnim prometom, dnevnimi migracijami in v času poletne sezone tudi s turisti, kar se je pokazalo že letos ob veliki noči. Primorska avtocesta je močno obremenjena tudi med Postojno in Ravbarkomando zaradi že omenjenih razlogov. Dolenjska avtocesta pa je najbolj pod pritiskom med Grosupljem in Ljubljano, prav tako zaradi dnevnih migracij.
Včasih 20 minut, zdaj kar 90 minut
Letos pa je prometno omrežje še toliko bolj pod pritiskom ravno zaradi omenjene širitve avtoceste med Domžalami in Ljubljano, kjer se gradi dodatni pas, zaradi česar je promet ponekod spremenjen in zožen. Če so vozniki prej potrebovali slabih 20 minut iz Domžal do Ljubljane, zdaj sedijo v svojih jeklenih konjičkih kar uro in pol. Iz Maribora v Ljubljano pa se je pot podaljšala tudi za dve uri. Ogromni zastoji v vse bolj vročih dneh, trobljenje in preklinjanje, vrivanje in splošna prometna zmeda – vse to je del vsakdana tistih, ki morajo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov dnevno ali tedensko prevoziti ta del slovenskih avtocest. Sicer se vozniki soočajo z izjemnimi zastoji na vseh odsekih avtocest okoli Ljubljane, na katerih potekajo intenzivna gradbena dela z namenom izgraditve tretjega pasu. Dars, katerega vodstvo mnogi krivijo za nastalo zmešnjavo, sicer napoveduje več izboljšav, tudi novo ureditev priključka Šentjakob. Na štajerski avtocesti, ki je najbolj obremenjena, je med Zadobrovo in Domžalami prometni režim spremenjen v obe smeri in zaradi delovnih zapor poteka po omejenih pasovih. Zato nastane velika gneča proti glavnemu mestu predvsem v jutranji prometni konici med 6. in 9. uro, popoldne pa proti štajerski prestolnici. Zastoji se tako začnejo že na severni ljubljanski obvoznici. Sicer naj bi spremenjen delovni režim potekal predvidoma do konca oktobra. Zaradi prihajajoče sezone pa bo stanje verjetno le še hujše.
Dars priznava, da bo še huje
Posledica dolgih kolon in zastojev na avtocesti je tudi močna obremenitev prometa na vzporedni cesti med Domžalami in Ljubljano. Projekt širitve štajerske avtocestne vpadnice v Ljubljano sicer poteka že od lanskega septembra, torej dobrega pol leta. Najprej je bil sredinski ločilni pas spremenjen tako, da smerni vozišči ločujejo betonski bloki. Jeseni je kljub temu promet tekel razmeroma nemoteno, pozimi so se nato začele priprave za začetek širitve avtoceste s preureditvijo odstavnega pasu v voznega. Zdaj pa so stekla dela same širitve. Na novinarski konferenci so predstavniki Darsa poudarili, da bo pretočnost slabša kot lani ob začetku prve faze, ker bodo zapore bolj vplivale na promet. Obenem naj bi se tudi število vozil na tem območju letos še povečalo za več kot odstotek. Na območju Domžal se dnevno giblje okoli 60.000 vozil dnevno, na območju Šentjakoba okoli 75.000 in pri Sneberjah kar 79.000, je za 24ur povedal Zvonko Zavasnik, vodja službe za upravljanje prometa na Darsu, in dodal, da takšne številke močno presegajo kapaciteto trenutne infrastrukture. Vse to pa še dodatno obremenjujejo gradbena dela. V sredini aprila je Dars spremenil zapore, preglavice pa voznikom povzroča tudi to, da spremembe zapor izvajajo na tedenski ravni. Zavasnik tako priznava, da bosta poletje in povečan tovorni promet stanje še poslabšala. Sicer naj bi stanje skušali izboljšati z vzpostavitvijo dveh pasov v Ljubljano in dveh za Maribor na smernem vozišču. Še eno spremembo je Dars pripravil zaradi nemogočih zastojev na priključku Šentjakob. Omogočen bo dodaten tretji pas, ki se bo vključil v glavni prometni tok šele v Zadobrovi, saj je prometni zamašek povzročal skrajšan pospeševalni pas; vozniki so se morali velikokrat ustaviti, preden so se lahko varno vključili v promet.
Bo Dars odgovarjal?
Ob vnovičnih zastojih in prometnem kolapsu številni kažejo s prstom na upravo Darsa, katere predsednik je Andrej Ribič, ki je bil pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda, po zmagi Goloba pa se je, očitno po politični liniji, ustoličil v tej državni službi. Dars se sicer sooča tudi z obtožbami o korupciji, predvsem po razkritju spornih posnetkov, kjer različni akterji govorijo o delovanju globoke države. Kot smo že poročali v eni od prejšnjih številk, je Jože Oberstar, nekdanji predsednik nadzornega sveta in finančne komisije ter zunanji odvetnik Darsa, v posnetkih razkril, da je Dars politično orodje odhajajoče vlade Roberta Goloba za škodovanje nasprotnikom in kupovanje podpore. »Dars daje nevladnikom za določene projekte. Dajejo ga svojim ljudem,« je dejal. Formalno Dars plačuje prek sponzorstev, promocij, v resnici pa gre za nakup molka in v zameno za podporo vladajoči kliki. Na posnetkih je razkritega še veliko drugega, ob trenutnih zastojih pa je dr. Boštjan M. Turk na družbenem omrežju X komentiral: »To se bo premaknilo, ko se nas bo zbralo nekaj tisoč pred poslovno zgradbo Darsa in upravo ročno odneslo na cesto. Prej žal ne. Pa kazensko ovadbo bi moral kakšen dober odvetnik vložiti zoper njo. Oni so odgovorni.« Ekonomist in bivši minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa opozarja: »Dars ne obnavlja AC popoldan in ponoči, ampak le v eni izmeni, ker jih bolj zanima interes njihovih politično izbranih gradbincev kot pa izgubljeni čas voznikov v kolonah. Kitajci so hitreje zgradili Pelješki most, kot bo Dars razširil par kilometrov avtoceste.«
