Piše: P.T.
Prva polovica leta bo glede epidemije in gospodarskega zagona v veliki meri podobna lanskemu letu, druga polovica pa bo bistveno boljša, je danes na srečanju Združenja Manager ocenil premier Janez Janša. Sprejel je ponujeno roko sodelovanja pri izboljšanju produktivnosti gospodarstva, za kar je po njegovem mnenju ključna debirokratizacija.
“Računamo, da bo že poleti stanje vsaj toliko normalno, kot je bilo lani poleti, jesen bo pa bistveno boljša, kot je bila lanska,” dejal Janša. Želi si, da bi bili gospodarski rezultati vsaj v drugem polletju letos podobni tistim v tretjem četrtletju lani, ko je Slovenija v pozitivnem smislu odstopala glede na ostalo Evropo.
V načrtu za okrevanje in odpornost, ki bo opredelil črpanje okoli pet milijard evrov evropskih sredstev za okrevanje po epidemiji, bodo prioriteta področja, ki so bila doslej zapostavljena – zdravstvo in dolgotrajna oskrba – poudarek pa bo tudi na novem zagonu, je dejal Janša.
Letos bodo kombinirali državne ukrepe za spodbujanje gospodarstva in prve reforme, ki naj bi okolje naredile trajno bolj prijazno do gospodarstva, je napovedal.
Združenje Manager, ki je skupaj z ljubljansko ekonomsko fakulteto in gospodarskim ministrstvom pripravilo akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, pričakuje, da jih bo vlada povabila k sodelovanju.
“Ko se boste odločali o pomembnem, želimo menedžerke in menedžerji, ki vsakodnevno vodimo in usmerjamo tisoče ljudi, sedeti z vami in vašo ekipo za mizo. Prispevati želimo tisto, kar vemo in znamo, pomagati želimo, da bomo skupaj dosegli tisto, kar je za Slovenijo pomembno,” je premierju dejala predsednica Združenja Manager Medeja Lončar.
“To je ključno vprašanje hitrosti našega razvoja – produktivnost je kazalec naše konkurenčnosti ali nekonkurenčnosti,” je dejal Janša in dodal, da so naloge, kako to popraviti, deljene – država mora ustvariti primerno okolje, gospodarstvo pa v tem okolju priložnosti izkoristiti.
Pri tem premier največje težave za boljšo produktivnost ne vidi v gospodarstvu, ampak v “tistih, ki kreiramo okolje”. “Največ lahko za dvig produktivnosti naredimo s tem, da izboljšamo okolje, odpravimo na stotine birokratskih ovir in pocenimo funkcioniranje države,” je menil. Če ne bi bilo epidemije, bi šel prvi paket predlogov sprememb že čez poslanske klopi, sedaj pa so te zasedene s protikoronskimi ukrepi, je povedal.
Podpora gospodarstva bo pri debirokratizaciji ključna, meni premier. “Vlada te bitke brez vaše podpore ne more dobiti. Običajno, ko se nečesa lotiš, administracija poskrbi, da na koncu ostane pri ustanovitvi še ene komisije, nato pa mandat mine … Pritisk z vaše strani mora biti velik, sicer nam bo trda predla,” je pozval menedžerje.
Glede slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta je dejal, da ga bosta zaznamovali predvsem dve stvari. Prva je okrevanje po epidemiji, pri čemer Janša želi, da bi po koncu epidemije naredili oceno, kako se je Evropa nanjo odzvala na zdravstvenem, finančnem, varnostnem in gospodarskem področju, ter pripravili strateški načrt za ukrepanje v primeru ponovitve epidemije. Druga pa je odpravljanje zamud, ki so nastale lani zaradi odpovedi, npr. vrhunskih srečanj s predstavniki drugih celin ali uvajanja sprememb, kot je oblikovanje monetarne unije.
V okviru srečanja so se z donedavnim direktorjem Instituta Jožef Stefan Jadranom Lenarčičem pogovarjali med drugim o tem, kako zagotoviti razvojno naravnano in solidarno družbo. Kot je dejal, je pomembno sodelovanje, da pridemo do novih vrednosti, novih idej, novih razsežnosti. “V Sloveniji je to sodelovanje izredno težko … Videl sem, da podjetja težje sodelujejo med seboj kot z znanostjo, ovira je konkurenca, ponos, jaz te ovire ne razumem. Manjka nam odprtosti; za sodelovanje je potrebna skrajna odprtost,” je dejal.
Na tradicionalnem januarskem srečanju Združenja Manager, ki je zaradi epidemije potekalo prek spleta, so podelili tudi priznanja združenja. Priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta za leto 2020 je prejel predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (Nek) Stane Rožman.
Kot je dejal ob prejemu priznanja, ga med drugim razume kot “simbolno potrditev dejstva, da jedrska energija vse bolj postaja del rešitve v prizadevanjih za ohranjanje okolja in v širšem smislu planeta”. Skupni izziv je, “kako ohraniti uravnoteženost skupnega življenjskega prostora”.
“Dosežki vedno pridejo, če se pravočasno zavemo izzivov, če se zavedamo priložnosti, ki jih ti prinašajo, če je pot prava, dolgoročno začrtana, podprta z vero in predanostjo. Rezultati so v veliki meri odvisni od tega, kako znamo biti spoštljivi do narave, do naravnih virov, kako znamo sodelovati ter vzpostavljati in ohranjati medsebojno zaupanje in spoštovanje,” je med drugim dejal Rožman.
Priznanje mladi manager 2020 je prejel predsednik uprave Salusa Žiga Hieng, ki je pri glasovanju prejel nekoliko več glasov od preostalih dveh finalistov, glavnega izvršnega direktorja Prve osebne zavarovalnice Janeza Kranjca in direktorja družbe BE-terna Blaža Strleta.
Priznanje artemida, ki ga prejmejo posameznice, ki so prebile t. i. stekleni strop in prevzele najvišje vodstvene funkcije v podjetjih oz. organizacijah, za leto 2020 sta prejeli predsednica uprave družbe Thermana Mojca Leskovar ter direktorica družb Alpeks Celje in Alpeks Gastro Zagreb Nataša Kraškovic.
Vir: Vlada, STA
