5.7 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Premier Golob se očitno ne zaveda resnosti razmer v državi – smo tik pred kolapsom

Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)

Vlado je doletela ekonomska resničnost. Upokojenci so vsak dan revnejši, prav tako zaposleni, saj je Golobova vlada vsem – razen priviligiranim – od 1. januarja 2023 znižala plače. Živimo sredi skorajšnje hiperinflacije, ene najvišjih v državah EU, prav tako plačujemo rekordno elektriko in ostale energente. Razpada nam zdravstveni sistem. Poslanci so danes soočili Golobove ministre z bridko resničnstjo “na ulici” – na ne tisti, s katero upravlja tako imenovana civilna družba, ampak tisti pravi ulici, kjer se starši trudijo, da otrokom na mizi ne bi zmanjkalo kruha.

Ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu je poslanka SDS mag. Karmen Furman zastavila vprašanje v zvezi s položajem slovenskih upokojencev v času draginje. Spomnila je, da je SDS v proceduro dala akonodajo, ki bi upokojencem višali pokojine, pa je vladna stran to zavrnila, še več januarja so dobili manjšo pokojnino kot zadnja dva meseca leta 2022.

Država zapostavlja upokojence
Spomnimo, v mesecu novembru in decembru je bila pokojnina višja na račun začasnega zvišanja pokojnin za 4,5 odstotka, potem ko je bil sprejet zakon za ublažitev draginje. Dodatni denar je bil tako pokojninski blagajni nakazan iz državnega proračuna, kar je mesečno naneslo približno 22 milijonov evrov, tega denarja pa je kljub nadaljevanju inflacije (katero Golobova vlada še podžiga) hitro zmanjkalo, zato bodo januarja pokojnine zopet takšne kot so bile prej – se pravi nižje. Pokojnina, zagotovljena za 40 let pokojninske dobe, je bila novembra višja, ta se je namreč zvišala s 653 evrov na 682 evrov. Januarja drugo leto pa bo vnovič izplačana ponovno v višini 653 evrov. Upokojenci, ki prejemajo omenjeno višino pokojnine, bodo torej dobili okoli 29 evrov nižjo pokojnino.

Pri tem je vredno opozoriti, da se je Janševa koalicija zavezala decembra upokojencem izplačati božičnico oz. “trinajsto” pokojnino. Te načrte je nova vlada hitro izničila. Golobova vlada je prav tako razveljavila zakon Janševe koalicije o dolgotrajni oskrbi, ki je po dvajsetih letih končno sistemsko uredila področje dolgotrajne oskrbe – to problematiko je zdaj vlada prestavila na nedoločen čas v prihodnost, najbrž tik pred volitvami, ko pa se po navadi itak nič več ne zgodi, saj se vsi pripravljajo na kampanjo.

Minister Mesec je povedal le da se obeta redna uskladitev pokojnin, potem pa ga je zaneslo v daljno prihodnost, ko bodo pripravili celovito pokojninsko reformo. Govoril je o “pravičnem” in “solidarnem” pokojninskem sistemu. Kot je v tipični levičarski maniri povedal – so razpravo ravnokar začeli (po 8 mesecih vladanja!). Kako dolgo bodo razpravljali pa ni znal povedati, povedal je le, da “ga morajo sprogramirati do leta 2050.

So dvigi plač v javni upravi vzdržni?

Ministru za finance Klemnu Boštjančiču je vprašanje v zvezi s finančno vzdržnostjo do sedaj danih obljub glede dvigov plač v javnem sektorju zastavila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. Spomnila je, da se javni upravi parcialno višajo plače, medem ko je znižala splošne plače z novim zakonom o dohodnini, pa se nekaterim ad hoc višajo plače. Zanimalo jo je ali lahko proračun takšne ekscese prenese.

Vprašanje je na mestu, saj je videti, da vlada živi v enem svetu, ekonomski strokovnjaki in fiskalno-socialni svet pa v povsem drugem. Povišice določenim najglasnejšim delom javnega sektorja so povzročile pravi plaz zahtev drugih delavcev v javni upravi – vsak od njih namreč zahteva svojo uskladitev. Oglasilo se je cel kup javno-upravnih cehov in zagrozilo s stavko, vključno z najvplivnejšim šolskim sindikatom “Kučanovega” Branimirja Štruklja. Zdaj je že jasno, da je enotni plačni sistem pod to vlado mrtev, je pa vlada že brez ad hoc povišic v javnem sekturju v rdečih številkah.

Spomnimo, fiskalni svet neprestano opozarja na nerealističnost proračuna. Z njihovo oceno se strinja tudi ekonomist dr. Anže Burger, ki meni, da glede na makroekonomske razmere, kjer se spopadamo z visoko inflacijo in izredno nizko brezposelnostjo, razmere zahtevajo previdnejšo fiskalno politiko zaradi visokih tveganj za naslednje leto in grozeče recesije. Vlada je za leto 2023 napovedala sprejem novega svežnja ukrepov v vrednosti 1,2 milijarde evrov, kar po oceni fiskalnega sveta pomeni, da v primeru, da je ta ocena realistična, v sprejetem proračunu ni več prostora za sprejem dodatnih ukrepov.

Za blažitev posledic draginje je bilo letos iz proračuna izplačanih 330 milijonov evrov, decembra še 100 milijonov. Za leto 2023 vlada napoveduje za več kot milijardo evrov novih ukrepov. Če je ta ocena realna, bo celotna rezerva za ta namen izkoriščena in prostora za morebitne dodatne ukrepe ne bo več, opozarja fiskalni svet.

Na drugi strani minister v nasprotju s strokovnimi mnenji meni, da razlogov za paniko ni. Na drugi strani pa se država izredno drago zadolžuje (po 3.5% obrestni meri – spomnimo, Janševa vlada se je zadolževala celo po negativni obrestni meri). Minister je  lahko pred državnim zborom pojasnil zakaj on govori eno, strokovnjaki pa drugo.

Minister očitno še vedno živi v svojem svetu. Pravi, da so dogovori s sindikati vključeni v proračun. Ni pa povedal, če je proračun zaradi tega ostal vzdržen. Fiskalni svet mu govori, da ne. Sam tega – ključnega dela – vprašanja sploh ni odgovoril. Omenil je večjo davčno reformo, ki bo zopet naslovila tudi zakon o dohodnini, saj se jim zdi to področje ključno – vprašanje pa je zakaj še enkrat, če pa je to Janševa vlada že uredila?! Poslanka, mu je v dopolnitvi odgovorila, da se njegove “dohodninske reforme” kar malce boji. Poudarila je, da sredstev v proračunu za vse dosedanje obljube najbrž ni. Minister ji je odgovoril, da je proračun za leti 2023 in 2024 zaključen. Kako pa se bodo potem prebili čez zahteve sindkatov javnouprvavnih cehov pa ni povedal.

Sporno višanje plač delavcem v pravosodju
Navezujoč se na isto problematiko sta poslanca mag. Dejan Kaloh in Andrej Hojvik Ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan zastavil vprašanje glede zvišanja sodniških plač v povezavi z zavezo iz koalicijske pogodbe o posodobitvi ocenjevanja uspešnosti sodnikov v sodelovanju z deležniki.

Premier Robert Golob je na izrednem občnem zboru sodnikov napovedal, da bo že za januar zagotovil 600 evrov bruto dodatka mesečno vsakemu sodniku in tožilcu in to povsem ad hoc – brez zakonske podlage, po nekaterih poročilih pa celo brez vednosti drugih partnerjev v vladi. Iz ministrstva za pravosodje so odgovorili, da “vlada normativno podlago še pripravlja” in da bo dodatek dobilo 1093 sodnikov in tožilcev. Na letni ravno bo, so ocenili, vse skupaj stalo 9,1 milijona evrov. Zmnožek 600 evrov za 1093 sodnikov in tožilcev za 12 mesecev sicer znaša precej manj: 7.860.600 evrov. Možno je, da je razlika zaradi obveznosti delodajalcev, torej sodišč in tožilstev, pri izplačilu plač (bruto bruto).

Zdi se, da odgovor, da normativno podlago še pripravljajo, pomeni, da zakon, ki bi omogočal izplačilo te povišice, še iščejo. Če bo treba v državnem zboru spremeniti zakonsko ureditev, to tako hitro, da bi obveljalo že za januar, ne bo mogoče.

Predlog je razburkal slovensko javnost predvsem zato, ker Policija in tožilstvo po poročanju slovenskih medijev vodita predkazenski postopek zoper Gen-I in njegove odgovorne osebe, med katerimi bi lahko bil nekdanji prvi mož Gen-I in sedanji premier Robert Golob. Kako bo “bombonček” vplival na voljo tožilstva, da preiskuje Goloba ni znano, je pa jasno, da mora pravosodje delovati ne le po načelu objektivnosti, ampak tudi videza objektivnosti – takšno ad hoc povišanje izven sistema javnih plač pa vzbuja velike dvome v nepristransko delo tožilstva.

Ministrici se ni Golobov predlog zdel nič spornega – rekla je celo, da se ji zdi, kot da se skuša “ustvariti iluzija” kršitve, ki je ni. Rekla je, da mora zakonska podlaga – ko bo pripravljena (očitno je še ni in je Golob nekaj ad hoc obljubljal)  biti potrjena še v DZ (to je seveda le formalnost, glede na to, da ima vlada trdno večino). Pravi, da morajo biti vsaka pogajanja nato parafirana in zakonsko določena v zakonu naknadno (kar je res, ko gre za pogajanja – tukaj ni šlo za nobena pogajanja, šlo je za Golobov ad hoc bombonček, tistim, ki ga bodo preganjali).

Zdravstvo tik pred kolapsom
Ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu bo vprašanje zastavila poslanka Eva Irgl in sicer v zvezi s trenutno situacijo v zdravstvu.

Zdravstvo pretresa pomanjkajnje družinskih zdravnikov, tudi v najbogatejšem mestu v državi, kjer so težave praktično najhujše. Država je po spopadanju s koronavirusno boleznijo ena najslabših v EU. Pred kratkim je javnost razburkal podatek, da več kot 72-odstotkov pacientov s hitro napotnico čaka na obranavo predolgo. Se pravi pacienti, s potencialno resnimi obolenji so prepuščeni na milost in nemilost javnemu zdravstvu, ki enostavno ne deluje. Tudi brisanje veljavnih napotnic se še kar nadaljuje, ministrstvo pa je priznalo, da sploh ne ve zakaj.

Zdi se, da se zdravstvo v času vlade Roberta Goloba in ministra Loredana potaplja v nerešljivo spiralo kroničnih problemov. Število ljudi brez družinskega zdravnika je eksplodiralo. Popolna nevihta vlade z izjemno dvomljivimi prijemi v zdravstvu in zunanjih razmer je razgalila vse pomanjkljivosti slovenskega zdravstva, ki je z eno nogo še vedno v socializmu. To se je sicer zgodilo tudi na začetku koronakrize, a je Janševa vlada v navezi s stroko in zdravniki stanje sanirala in rešila v rekordnem času. Zdaj je videti, da se trenutna vlada niti ne trudi rešiti težav, ki so se ponovno nakopičile. Zaradi koalicijske Levice, ki ne dovoljuje, da bi zdravniki zaslužili več kot drugi delavci v javne uprave, podi še zadnje zdravnike, ki bi radi v Sloveniji živeli in ustvarjali, pa četudi za manj denarja kot v tujini. Videti je, da vlada rešitev nima in da čaka, da se zdravstvo sesede sam vase, potem pa v – še vedno povsem pokvarjen – sistem v stilu Milojke Kolar Celarc vbrizga več tranš davkoplačevalskega denarja.

Minister bo imel jutri priložnost pojasniti rešitve, ki jih pripravlja za slovenski zdravstveni sistem. Prvi znaki pa niso vzpodbudni – koalicija je kot “veliko odkritje” predstavila šokantne številke o krizi slovenskega zdravstva, katere pa javnost pozna že zelo dolgo.

Kako se bodo odzvali Golob in ministri?
V času Golobovega mandata smo se navadili na dve osnovni sestavini vladanja: zanikanje resničnosti in prelaganje krivde na zunanje deležnike, ki nimajo nič z vlado. 8 mesecev po prevzemu oblasti se vlada še kar pogovarja o Janševi vladi, že davno znanih podatkih o zdravstvu in napada podjetnike in zasebna podjetja, kot da je gospodarstvo krivo za trenutno krizo. Danes bomo imeli priložnost slišati ali je vlada po skoraj četrtini mandata že vendarle pripravila kakšne rešitve za paciente, upokojence, delavce in kako se bo borila proti splošnemu znižanju življenskega standarda, ki smo mu priča v času trenutne vlade. Glede na do zdaj slišano, se nam ne obeta, da bi slišali kakšne konkretne rešitve.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine