17.9 C
Ljubljana
nedelja, 9 maja, 2021

Predsednik vlade Janez Janša ob prihodu v Bruselj: Pomembno je pokazati, da je Evropa sposobna reagirati v realnem času

Predsednik vlade Janez Janša se danes in jutri udeležuje izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki bo v celoti posvečeno pogajanjem o Večletnem finančnem okviru EU 2021-2027, vključno s pogajanji o novo predlaganemu instrumentu za okrevanje. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je 10. 7. 2020 predstavil kompromisni predlog, ki predstavlja osnovo za pogajanja. Slovenija bo v pogajanjih o večletnem finančnem okviru EU in z njim tesno povezanim Instrumentom za okrevanje delovala na podlagi že sprejetega mandata in prioritet za zaključno fazo pogajanj o večletnem finančnem okviru EU 2021-2027.

Kot je v izjavi ob prihodu na izredno zasedanje, ki tokrat poteka s fizično prisotnostjo evropskih voditeljev v Bruslju, dejal slovenski premier Janez Janša, smo pripravljeni na resna in eventualno tudi dolgotrajna pogajanja in pogovore. “Za sedanjo situacijo je izjemno pomembno, da dokažemo, da je Evropa sposobna reagirati v realnem času,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je “tako za Slovenijo kot za vse ostale članice EU ta trenutek še posebej občutljiv zato, ker nismo popolnoma prepričani, da je nevarnost z epidemijo koronavirusa mimo.” Prav zato so, po besedah predsednika vlade, še posebej odločitve, vsebovane v okviru sklada za okrevanje in odpornost tiste, ki lahko pomembno dvignejo ne samo naše finančne sposobnosti za odpravo posledic epidemije, ampak tudi našo samozavest in zaupanje v to, da se pripravimo eventualno na nadaljevanje te nevarnosti v jeseni.

“Za Slovenijo je še posebej pomembno, da si v okviru sklada za okrevanje zagotovimo dovolj sredstev za dopolnitve in za modernizacijo našega zdravstvenega sistema, kajti v zadnjih mesecih se je dodatno pokazalo še marsikaj, kar potrebujemo za to, da bomo v prihodnje pripravljeni na podobne izzive, kot je bila epidemija koronavirusa,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Dodal je tudi, da po njegovih dosedanjih razgovorih s kolegi iz drugih evropskih držav v zadnjih desetih dneh, “ko smo se pripravljali na evropski vrh, lahko rečem, da je pripravljenost velike večine za to, da danes dogovor dosežemo.”

“Sam osebno pa bom zadovoljen, če danes in jutri rešimo najpomembnejša strateška vprašanja, kot je odnos med subvencijami in posojili, kot so makro številke in v nadaljevanju, vsekakor pa še ta mesec, rešimo tudi podrobnosti, ” je zaključil premier.

Voditelji članic EU so v Bruslju začeli dvodnevno srečanje, na katerem bodo poskušali doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Čakajo jih težka pogajanja. Pred začetkom so se zvrstila svarila, da je to trenutek resnice in da je nujen politični pogum, ter obljube, da bodo storili vse za dogovor ta konec tedna.

 Vrh EU čakajo težka pogajanja
 
 EU se sooča s “trenutkom resnice”, na kocki je evropski projekt, je ob prihodu opozoril francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je sicer izpostavil, da previdno verjame v dogovor. Obenem je zatrdil, da bodo storili vse, da se dogovor doseže. Nemška kanclerka Angela Merkel pričakuje “zelo težka pogajanja” in znižuje pričakovanja. Izpostavlja, da so razlike med stališči članic še vedno zelo zelo velike in da je nemogoče reči, ali bo ta konec tedna mogoče doseči rezultat. Za to bo po njenih besedah vsekakor potrebne veliko pripravljenosti na kompromis.

Da je manj kot 50 odstotkov možnosti za uspeh tega vrha, ocenjuje nizozemski premier Mark Rutte, ki vodi klub varčne četverice, štirih neto plačnic, ki želijo zmanjšati krovni obseg svežnja, še zlasti pa nepovratna sredstva. Poleg Nizozemske so v tej skupini še Avstrija, Danska in Švedska. Grški premier Kiriakos Micotakis je bil manj črnogled. Ocenil je, da ni nikakršnega razloga za to, da dogovora ne bi mogli doseči ta konec tedna. Opozoril je, da ne smemo izgubiti izpred oči širše slike – da se Evropa sooča z najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je voditelje pozval k “političnemu pogumu”. Pogajanja bodo zelo težka, a ne gre samo za denar, gre za ljudi, za prihodnost Evrope, za enotnost, je izpostavil avtor kompromisnega predloga, ki je izhodišče za pogajanja. Michel je predlagal prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od tega naj bi šli dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila. Med ključnimi odprtimi vprašanji so obseg proračuna in sklada, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter novi lastni viri.

Varčna četverica in nekatere druge države, na primer Finska, želijo bistveno zmanjšati nepovratna sredstva. Finska premierka Sanna Marin meni, da ta ne bi smela predstavljati več kot polovice sklada za okrevanje, torej 375 milijard evrov. Rutte sicer izpostavlja tudi pomen reform in spoštovanja vladavine prava v zameno za denar. Še zlasti vprašanje vladavine prava bo po njegovi oceni težka tema v pogajanjih. Zatrjuje sicer, da se bo pogajal z argumenti, ne z grožnjo veta, a obenem poudarja, da je vrh dejansko stalna izmenjava na tisoče vetov.

Na drugi strani poljski premier Mateusz Morawiecki ocenjuje, da ni razloga za povezavo med vladavino prava in proračunskimi pogajanji. Ob tem želi ustavitev postopka proti Poljski na podlagi 7. člena pogodbe EU. Enako je stališče Madžarske. Madžarski premier Viktor Orban si je pred vrhom zagotovil parlamentarni mandat, ki mu omogoča veto na sveženj za obnovo, če unija ne ustavi postopka po 7. členu ter če obvelja povezava med vladavino prava in proračunom.

Med prvimi točkami tokratnega vrha, prvega srečanja voditeljev v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev, ki lahko po nekaterih napovedih traja tudi tri dni, sta bila sicer kratek nagovor litovskega predsednika Gitanasa Nausede o tem, kako Rusija na novo piše zgodovino, ter sporočilo Grčije in Cipra glede Turčije.

Zadnje novice

Sorodne vsebine