10 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Poslansko vprašanje: Katere ukrepe za znižanje oziroma preprečitev ponovnega dviga inflacije bo sprejela vlada?

 

Piše: C. R.

Vlada v zvezi z naraščajočo draginjo sprejema ukrepe, ki se v praksi niso izkazali kot ustrezni, saj se je inflacija v mesecu novembru 2022 ponovno dvignila, napoved OECD glede rasti bruto domačega proizvoda za naslednjo leto pa se je občutno poslabšala. Prav tako pa Vlada RS ne prisluhne stališčem predstavnikov delodajalcev in predstavnikov gospodarstva. Poslanka SDS Eva Irgl je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z inflacijo in ukrepi za pomoč gospodarstvu.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila v mesecu novembru 2022 letna rast cen 10-odstotna (v istem obdobju lani 4,6-odstotna), povprečna letna rast cen pa 8,7-odstotna. Mesečna inflacija je bila v novembru 2022 za 0,9 % višja kot v mesecu oktobru 2022. Prav tako pa je bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin 10,8-odstotna (v prejšnjem novembru 4,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila 1,1-odstotna (prejšnji mesec 0,8-odstotna). Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,4 odstotne točke, zvišali dražji naftni derivati: cene tekočih goriv so zrasle za 7,6 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 5,7 %. Hrana se je podražila za 0,9 % in k mesečni inflaciji prispevala 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva so imele še višje cene opreme za šport (za 13,2 %), trdih goriv (za 6,5 %), storitev v zdravstvu (za 2,5 %) ter oblačil in obutve (za 1,9 %). 0,2 odstotne točke so prispevale vse preostale mesečne podražitve, je uvodoma pojasnila poslanka SDS Eva Irgl.

Poslanka Eva Irgl. (Foto: arhiv Demokracije)

In dodala, da organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za Slovenijo pričakuje, da bo rast bruto domačega proizvoda z letošnjih pet odstotkov leta 2023 padla na 0,5 odstotka.

Ohranitev nemotenega poslovanja gospodarskega sektorja je v času, ko se soočamo z energetsko krizo oziroma posledicami energetske krize ključnega pomena za državo. Vlada RS je v zadnjih mesecih sprejela Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina in novelo Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki sta skupaj zagotovila okoli 86 milijonov eurov pomoči gospodarstvu, vendar so se navedeni ukrepi izkazali za preskromne glede na razmere in potrebe gospodarstva. Vlada RS je nato sprejela in v državnozborsko proceduro poslala Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki naj bi imel finančne posledice za državni proračun v višini 975 mio eurov. Kljub zelo visokemu skupnemu znesku predvidene pomoči gospodarstvu pa predstavniki gospodarstva in delodajalcev jasno opozarjajo, da Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ne rešuje osnovnega problema, visokih ponudb za zakup elektrike za leto 2023, saj uredba Vlade RS o mehanizmu določanja cen na ponudbe ni vplivala, zato bo tudi učinek zakona izjemno skromen oziroma nezadosten. Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenje in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v pozivu predsedniku Vlade RS, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministru za infrastrukturo, ministru za finance in ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti infrastrukturo med drugim sporočili: »Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Tako bodo prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi«.

“Navedene napovedi so skrb vzbujajoče, ob tem pa Vlada RS sprejema ukrepe, ki se v praksi niso izkazali kot ustrezni, saj se je inflacija v mesecu novembru 2022 ponovno dvignila, napoved OECD glede rasti bruto domačega proizvoda za naslednjo leto pa se je občutno poslabšala. Prav tako pa Vlada RS ne prisluhne stališčem predstavnikov delodajalcev in predstavnikov gospodarstva,” še opozarja Irglova.

Zato vlado sprašuje:

1.    Katere ukrepe bo Vlada RS sprejela za znižanje oziroma preprečitev ponovnega dviga inflacije v Republike Sloveniji?
2.    Zakaj Vlada RS sprejema ukrepe, ki imajo velik učinek na javne finance na način, ki ga predstavniki delodajalcev in gospodarstva ne ocenjujejo kot učinkovitega?
3.    Kako bo Vlada RS zagotovila slovenskim podjetjem primerljive cene električne energije kot jih imajo in bodo imeli njihovi konkurenti v sosednjih državah?
4.    Kakšno je stališče Vlade RS do napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede napovedi občutnega padca bruto domačega proizvoda v letu 2023?
5.    Kakšne (če kakšne) ukrepe še načrtuje Vlada RS za ohranitev delovnih mest in omilitev posledic energetske krize za gospodarstvo?

Ko in če bo vlada odgovorila, bomo poročali.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine