13 C
Ljubljana
nedelja, 24 oktobra, 2021

POP TV zavaja in žali oba poslanca narodnih manjšin

Piše: dr. Vinko Gorenak

Na 24ur.com so danes zapisali: “V poslanskih skupinah so po zavrnitvi predloga ustavne obtožbe premierja Janeza Janše različno ocenili, ali rezultat kaže, da večine v DZ nima vlada ali opozicija. Za SDS je rezultat pričakovan, predlagatelji pa so ponovili, da imamo “viseči” parlament in je čas za volitve. Po ocenah poslancev LMŠ se je zdaj dokončno pokazalo, da sta poslanca narodnih manjšin postala jeziček na tehtnici manjšinske vlade, ki “ji rešujeta vse, kar predlaga v DZ.” Avtorja sta U.Z/STA.

Zapisano je seveda čista laž pa naj jo je lansirala STA, ki je samooklicano tako neodvisna ali novinar/ka POP TV. Naj vas v nadaljevanju seznanim  z resnico, ki pa je seveda preverljiva in dokazljiva.

Poslanca narodnosti vedno podpirata vsako vlado
V času samostojne Slovenije se je nekako oblikovalo nenapisano pravilo, da poslanca narodnosti podpirata vsako vlado. Za tako ravnanje imata tudi pokritje v sklepih organov narodnih skupnosti in s tem ni nič narobe. Če tokrat podpirata vlado Janeza Janše, kamor je seveda povsem naravno šteti tudi ustavno obtožbo predsednika vlade s tem ni nič narobe, saj izpolnjujeta zaveze organov narodnih skupnosti.

Kaj pomeni biti jeziček na tehtnici
To pomeni, da bi imela poslanca narodnosti odločilna glasova pri tem ali bomo imeli desno ali levo vlado. Ostaja pa dejstvo, da ko vlado imamo jo poslanca narodnosti podpirata. Tudi v tem pogledu včeraj ob glasovanju o ustavni obtožbi sploh nista bila jeziček na tehtnici. Če poslanca narodnosti med mandatom podpirata vladne ali opozicijske zakone pa njima ni mogoče očitati, da sta jeziček na tehtnici.

Rezultat glasovanja o ustavni obtožbi Janeza Janše
Včerajšnji rezultat glasovanja o ustavni obtožbi je bil naslednji. Le 42 poslancev je glasovalo za ustavno obtožbo, 44 pa jih je bilo proti. Toda ne bodite neumni, če bi vsi poslanci koalicije in SNS in DeSUS, pa tudi poslanca narodnosti pred glasovanjem odšli domov in sploh ne bi glasovali, ustavna obtožba še vedno ne bi bila izglasovana, saj so predlagatelji morali zbrati 46 glasov, zbrali pa so jih 42. Torej tudi če bi dobili oba glasova poslancev narodnosti, ne bi bilo dovolj za ustavno obtožbo.

Poslanca narodnosti sta bila le leta 1997 res jeziček na tehtnici
Po volitvah leta 1996 je nastopilo dolgotrajno obdobje oblikovanja nove vlade. Ta se je oblikovala šele v začetku leta 1997. Janez Drnovšek je s svojimi podporniki zbral 43 glasov, desna stran parlamenta pa je zbrala 45 glasov, zato je kazalo da bomo dobili desno vlado (poslanca narodnosti nista šteta). Toda poslanca narodnosti sta takrat prvič in zadnjič odigrala jeziček na tehtnici in sta stopila na Drnovškovo stran, ki tudi z njunima glasovoma ni imel 46 glasov. Zato so “kupili” glas Cirila Pucka, ki je takrat pripadal Krščanskim demokratom in Drnovšek je oblikoval vlado s 46. glasovi.

Janez Drnovšek (Foto: STA.)

Imamo res viseči parlament
Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Tistim, ki govorijo, da imamo viseči parlament je treba jasno povedati, da njihova resnica ni čista resnica. Če odštejemo glasova obeh poslancev narodnosti ima leva stran parlamenta 43 glasov desna pa 45 glasov. Parlament torej ni enakomerno viseči ampak je nagnjen hudo v desno. Če pa k temu brez očitkov poslancema narodnosti, da sta jeziček na tehtnici, ker res nista, dodamo še njuno podporo vladi, za kar imata pooblastila njunih narodnostnih skupnosti, potem je stvar več kot jasna.

Kaj pa razrešitev Zorčiča
Seveda bodo dominantni mediji in leva stran parlamenta s prstom kazali na poslanca narodnosti, če bi Igor Zorčič pač padel in bi vsaj eden od poslancev narodnosti glasoval za njegovo razrešitev. Sploh se ne ukvarjam s vprašanjem kako bosta glasovala, saj je to njuna ustavna pravica. Toda Zorčič ni predsednik vlade ampak predsednik DZ. Tudi če bi podprla njegovo razrešitev s tem ne bi bila jeziček na tehtnici v smislu podpore nastanku ene ali druge vlade.

Predsednik DZ Igor Zorčič (Foto: STA)

Pri nas se pač rado meša jabolka in hruške. Ko levi oblikujejo koalicijo in vlado mora biti predsednik parlamenta iz koalicije, ko pa imamo desno sredinsko vlado, pa ni potrebe, da je predsednik parlamenta iz vrst vladne koalicije.

Zadnje novice

Sorodne vsebine