3.7 C
Ljubljana
sreda, 24 aprila, 2024

Podpora Gibanju Svoboda že začela padati

 

Anamarija Novak

Po rezultatih ankete, ki jo je za Nova24TV nedavno opravil Parsifal, je videti, da je stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba na račun svojih prvih potez že začela izgubljati podporo. Prihodnji koalicijski partnerji z Robertom Golobom na čelu so namreč začeli izbirati člane vlade in sestavljati koalicijsko pogodbo, ki je v javnosti naletela na kup kritik, še posebej iz gospodarstva in zdravstva.

Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki Gibanje Svoboda (30,4 odstotka), sledijo SDS (24,8 odstotka), NSi (8,8 odstotka), SD (5,6 odstotka), Levica (4,8 odstotka) in LMŠ (4,0 odstotke). Videti je torej, da bi bil vrstni red strank na volitvah še vedno isti, vendar pa Gibanju Svoboda podpora že začenja nekoliko padati. To je sicer v nasprotju z rezultati raziskave Ninamedie, ki so pokazali, da se je prvič po 20 letih znova zgodilo, da je neka politična stranka po volitvah v anketah izrazito okrepila svoj položaj. To se je po navedbah portala 24ur nazadnje zgodilo leta 2004, ko je zmagala SDS z 29-odstotno podporo, nato pa ji je podpora v anketah nekaj mesecev naraščala do celo 37 odstotkov.

Podpora Gibanju Svoboda padla

Na državnozborskih volitvah je Gibanje Svoboda prejelo 34,45 odstotka glasov in osvojilo 41 mandatov, stranka SDS je prejela 23,48 odstotka glasov in 27 mandatov. Kot lahko vidimo, je Gibanje Svoboda začelo izgubljati podporo, saj bi ji na volitvah, če bi bile to nedeljo, vprašani namenili 30,4 odstotka glasov. Stranka SDS bi svoj rezultat nekoliko izboljšala, saj bi prejela 24,8 odstotka glasov. Manj glasov bi med vsemi vprašanimi dobila stranka SD. Na volitvah je namreč ta prejela 6,69 odstotka glasov, kar ji je prineslo 7 mandatov.

Med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ (35,7 odstotka) podprlo Gibanje Svoboda, sledi SDS (27,5 odstotka), NSi (8,6 odstotka, SD (5,7 odstotka), Levica (4,8 odstotka) in LMŠ (4,6 odstotka).

Udeležba na volitvah bi bila manjša

Glede na rezultate ankete bi se parlamentarnih volitev, če bi bile to nedeljo, zagotovo udeležilo 65,9 odstotka anketirancev. Glede na to, da je po podatkih okrajnih volilnih komisij na voliščih v Sloveniji glasovalo 1.203.522 volivk in volivcev oziroma 70,97 odstotka vseh volilnih upravičencev, kaže, da bi bila udeležba manjša. K manjši udeležbi na volitvah bi verjetno nekoliko pripomoglo tudi nezadovoljstvo nad rezultati volitev.

Padanje podpore je mogoče pripisati nezadovoljstvu z vsebino koalicijske pogodbe, s katero so že napovedali višje davke in nižje plače. Marsikoga pa je povsem upravičeno razjezilo to, da se je najverjetnejši novi mandatar ponorčeval iz volje ljudstva, ki je jasno povedalo, da predsednika LMŠ Marjana Šarca in predsednice stranke SAB Alenke Bratušek ne želijo več imeti v hramu demokracije. S tem ko jima je najverjetnejši mandatar namenil celo mesto v vladni ekipi, je dokazal, da strokovnost vendarle ne bo glavno merilo pri izbiri kadrov, kot je zagotavljal, ampak strankarska pripadnost. Še posebej moteča je dodelitev obrambnega resorja Šarcu, ki je po izobrazbi igralec.

Zapravljena priložnost

»Po mojem mnenju je Robert Golob z oblikovanjem koalicije zapravil priložnost, da bi se etabliral kot srednjeročni voditelj tega pola in svojo stranko srednjeročno uveljavil kot najmočnejšo. Kot prvi volilni zmagovalec v slovenski parlamentarni zgodovini po letu 1990 je imel priložnost, da bi oblikoval večinsko koalicijo s katerokoli od preostalih štirih parlamentarnih strank. Kot drugi po Miru Cerarju je imel možnost, da sestavi večinsko vlado s samo eno stranko iz istega političnega tabora. Nobene od teh zgodovinskih priložnosti ni izkoristil, ampak bo očitno povsem po nepotrebnem v vlado vzel kar štiri stranke, vključno z vsemi starimi hipotekami in zamerami dveh nekdanjih predsednikov vlade,« je glede Golobovih začetkov za Siol ocenil politični analitik Aleš Maver. Ker se je to prisilno sobivanje slabo izteklo že v Šarčevi koaliciji, po njegovo ni izključeno, da bi se vlada kljub udobni relativni večini Golobovih znašla v težavah že pred iztekom mandata. Nič čudnega, da številni opozarjajo, da ni pametno spati na lovorikah.

Demografski podatki ankete

Anketa je bila opravljena v obdobju od 16. 5. do 19. 5. 2022. Po metodi telefonskega anketiranja je bila stopnja odzivnosti 12,2-odstotna. V raziskavo so bili zajeti 703 anketiranci, od tega 48,9 odstotka žensk. Povprečna starost anketirancev je bila 55,4 leta, standardni odklon je 16.3. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (51,3 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,8 odstotka), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (13,9 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,2 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,6 odstotka), 22,2 odstotka vprašanih ima poklicno šolo in 17,0 odstotka anketirancev ima dokončano ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja z vasi ali iz zaselka (55,7 odstotka), sledi mesto (27,7 odstotka) in manjši kraj (16,6 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (23,7 odstotka), sledita Podravska (16,1 odstotka) in Savinjska (12,6 odstotka) regija.

 

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine